Kot je 9. oktobra 2025 poročal Peter Jančič, je odvetnik predsednika vlade Stojan Zdolšek zavrnil izjavo za oddajo Tarča in novinarki VANJI Gligorović dobesedno pokazal vrata, medtem ko je o postopkih KPK zoper Roberta Goloba (primer Bobnar, letovanje v Karigadorju pri Subotiču) komentiral izbrani skupini novinarjev. Iz kabinetа premiera so to prikazali kot “zasebno zadevo odvetnika”, čeprav – kot navaja Jančič – je premier sam medije napotil prav k Zdolšku z utemeljitvijo, da “vsebine odločitev KPK ne pozna” in da naj ga ta zastopa. To pomeni, da je šlo za uradni odziv v imenu šefa vlade, ne za zasebno improvizacijo.
Zdolšek je med konfliktom razkril, da je za snemanje na TV Slovenija dogovorjen z Rokom Šuligojem; ko je bila Gligorovićeva odstranjena, Šuligoj ni prevzel njenih vprašanj – čeprav iz iste hiše. Za N1 je Zdolšek dejal, da kot zasebnik sam izbira, s kom komunicira. Toda v trenutku, ko odvetnik po pooblastilu komunicira odgovor premierja o zadevi javnega interesa, njegova selekcija novinarjev – kot opozarja Jančič – posega v uredniško avtonomijo in ustvarja precedens: politik oziroma njegov odvetnik določa, kdo in kako sme poročati o korupcijskih očitkih KPK.
Da je ravnanje nesprejemljivo, sta ocenili obe stanovski organizaciji, DNS in ZNP, ki poudarjata dolžnost odgovorov vsem novinarjem pri temah javnega interesa. Zadevo bo obravnavala tudi Odvetniška zbornica. Poleg tega Jančič spomni na nerešena vprašanja: nakazila več kot 100.000 € podjetju, povezanim z nekdanjo novinarko Vesno Vuković, iz državnega GEN-I, kar je bilo – kot je poročal že pred volitvami – potrjeno tudi skozi ERAR. Tu šef vlade do danes ni ponudil zadovoljivega pojasnila.
Slika je jasna: oblast vzdržuje filtriran dostop – “naše” medije sprejema, “neprave” disciplinira z odstavitvami, rezanjem oglaševanja podjetij v državni lasti in celo parlamentarno preiskavo proti nezaželenim uredništvom. Ko odvetnik šefa vlade selektivno odloča, kdo na RTVS lahko zastavlja vprašanja o KPK in premierju, to potrjuje vzorec nadzora nad naracijo, ne transparentnosti.
To je tudi politično sporočilo: Golobova vlada ne razume temeljnega standarda liberalne demokracije – enakih pogojev dostopa za novinarje pri zadevah javnega interesa. Posledica je erodirana verodostojnost medijev in zmanjšano zaupanje javnosti.
