V Državnem zboru Republike Slovenije je nedavno potekala prva nujna seja Ustavne komisije, ki je obravnavala predlog zakona o spremembah Ustave glede imenovanja sodnikov. Ta predlog, ki se sprejema po nujnem postopku, je vzbudil oster odziv in kritike, saj mnogi menijo, da gre za vsiljene spremembe brez resničnega razloga. Posebej kritično vlogo je odigrala Nova Slovenija, ki je vodila tako komisijo kot postopek.
Predsednik stranke SDS, Janez Janša, je že na začetku izpostavil vprašanje nujnosti postopka, ki ga je naslovil na predsednika komisije, poslanca NSi, Jožefa Horvata. Odgovor Horvata, da je postopek nujen po želji predlagatelja, ni ustavil dvomov, temveč je le še poglobil zaskrbljenost.
Branko Grims, član razprave, je poudaril, da je takšno hitenje z ustavnimi spremembami popolnoma nedopustno. Po njegovem mnenju gre za obupan poskus vladajoče koalicije, ki se sooča s prihajajočimi volitvami, da reši svoje politične interese.
Janša je posebej poudaril skrb vzbujajoče posledice predlagane spremembe. Po njegovem mnenju bo struktura Sodnega sveta, ki bo imenovala sodnike, nesorazmerno nagnjena v prid tranzicijski levici. To, po njegovem prepričanju, predstavlja grožnjo pluralnosti in ravnotežja v slovenskem sodstvu.
Nadalje je Janša kritiziral, da Slovenija kot edina postkomunistična država ni izvedla kadrovske reforme sodstva, kar je po njegovem mnenju privedlo do nizkega ugleda sodne veje oblasti v Sloveniji. Meni, da bo z novimi spremembami ta ugled še bolj padel.
Janša je izrazil tudi skrb, da bo novi sistem imenovanja sodnikov odstranil javno razpravo in transparentnost iz procesa, kar bi lahko vodilo v še večje nezaupanje javnosti v sodstvo.
Franc Breznik, prav tako član razprave, je izpostavil, da koalicija izvaja depluralizacijo sodstva, kar bi lahko imelo resne posledice za sodniško neodvisnost in pluralnost.
Jože Tanko je prav tako opozoril na problematičnost predloga, ki po njegovem mnenju zapira postopek imenovanja sodnikov pred javnostjo, s čimer se izgubi element javne kontrole in transparentnosti.
V zaključku je Janša izrazil zaskrbljenost, da se sodstvo vse bolj odmika od demokratičnih principov in se premika proti avtokraciji. Glasovanje na koncu razprave, kjer je bil predlog potrjen, po njegovem mnenju le potrjuje te trende.
Tako je razprava v Državnem zboru postregla z živahno in kritično razpravo o pomembnih spremembah ustave, ki pa je pustila številna vprašanja odprta, še posebej glede demokratičnosti in transparentnosti imenovanja sodnikov v Sloveniji.
