Napoved novega investicijskega cikla na Ptuju, ki vključuje obnovo cest, kanalizacije, vodovoda in javne infrastrukture, je v osnovi pozitivna. Vsaka naložba v izboljšanje življenjskega standarda občanov je dobrodošla. A ob tem se ne moremo izogniti ključnemu vprašanju: zakaj šele zdaj?
Iz Mestne hiše sporočajo, da bodo evropska sredstva v višini več kot 11 milijonov evrov namenjena pomembnim projektom, kot sta prenova Volkmerjeve ceste in Mestne hiše. Poleg tega so v načrtu tudi ureditev regijskega vodovoda, nova kanalizacija, izgradnja križišč, širitev sistema za izposojo koles ter obnova osnovnih šol in vrtcev. Vse to naj bi se izvajalo med letoma 2026 in 2029.
Toda po skoraj treh letih vladavine pasivnosti, brez večjih razvojnih premikov, ko je občinska politika večinoma le upravljala obstoječe stanje, se zdaj – nenadoma in prav v volilnem letu – začenja investicijska evforija. Volivci ne morejo prezreti očitne časovne usklajenosti teh projektov s političnim ciklom. Občutno povečanje zadolževanja, razdelitev bilančnega dobička javnega podjetja in serija objav o infrastrukturnem razcvetu vzbujajo dvom o iskrenosti in dolgoročni strateškosti teh odločitev.
Zato ni odveč vprašanje: so ti projekti rezultat premišljene občinske strategije ali le predvolilno nastopaštvo? Po treh letih zamujenih priložnosti zdaj opazujemo politični manever, ki želi z gradbenimi stroji zakriti neučinkovitost minulih mandatov. Upamo, da bodo občani znali ločiti med pristnim razvojem in cenenim političnim marketingom.
Ob tem ne moremo mimo dejstva, da so evropska sredstva, o katerih danes govori Mestna hiša, na voljo že od časa vlade Janeza Janše, ki jih je v izjemno težkih pogajanjih v Bruslju za Slovenijo izpogajala kot del mehanizma za okrevanje in razvoj. Šlo je za uspeh, ki ga je prepoznala vsa Evropa. A kaj pomaga evropski denar, če ga aktualna, večinsko leva vlada – v kateri pomembno vlogo igra SD, iz katere prihaja tudi ptujska županja – ni sposobna pravočasno počrpati?
Namesto da bi bili projekti, kot so prenova ključnih cest, širitev kanalizacije in posodobitev šol, zaključeni ali že v izvajanju, bodo morebiti postali tarča političnega preračunavanja. Predstavljajte si, kakšno dodano vrednost bi imele te investicije, če bi bile izvedene že pred tremi leti – ali vsaj pred dvema. Koliko bi pridobili občani in lokalno gospodarstvo? Koliko bi se izboljšalo življenje na Ptuju?
A to bi pomenilo, da se ne bi mogla županja slikati tik pred volitvami, ko se bodo v mestnem središču pojavili gradbeni stroji, investicijske table in otvoritveni trakovi. Zato kljub uradni retoriki o razvoju in napredku ne moremo zanikati, da mogoče gre predvsem za politično kalkulacijo in nabiranje točk pred volitvami.
Seveda je potrebno pozdrtaviti vsako dobro naložbo v infrastrukturo. A ko je motiv zanjo predvsem volilni, in ko se potencialno izjemna sredstva iz Bruslja izkoriščajo s časovnim zamikom in politično agendo, potem je jasno, da ljudje niso bili prioriteta – ampak le sredstvo za ohranitev oblasti. Volivci morajo to prepoznati.
MR
