Vlada sprejela pomoč za škodo po pozebi in suši: slovenski kmet ni več prepuščen sam sebi

Vlada je sprejela programa za odpravo posledic škode, ki sta jo v letu 2025 v kmetijstvu povzročili pozeba in suša. Gre za pomemben ukrep, saj so vremenske ujme povzročile obsežno škodo na kmetijskih pridelkih in trajnih nasadih, kar je prizadelo številne kmetije po Sloveniji.

Pri pozebi je bila potrjena ocena škode na trajnih nasadih. Škoda, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, znaša skoraj 35,2 milijona evrov. Ker je bil presežen zakonski prag, so bile razmere obravnavane kot neugodne vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Pomoč pri pozebi bo namenjena tistim kmetijskim pridelkom, pri katerih je bila proizvodnja zaradi pozebe manjša od običajne letne proizvodnje za 80 odstotkov ali več. Za odpravo posledic pozebe bo iz Sklada proračunske rezerve za naravne nesreče v letu 2026 zagotovljenih 4,5 milijona evrov.

Vlada je sprejela tudi program odprave škode zaradi suše. Ocenjena škoda zaradi suše znaša 42,3 milijona evrov, prizadetih pa je bilo 126 občin, 4.354 oškodovancev in 36.948 hektarjev kmetijskih površin. Za izvedbo programa bo v letu 2026 zagotovljenih 8,4 milijona evrov iz Sklada proračunske rezerve za naravne nesreče.

To je jasen dokaz, da vlada Janeza Janše razume pomen prehranske varnosti in slovenskega kmeta. Kmetijstvo ni le gospodarska dejavnost, ampak temelj nacionalne odpornosti. Če država ob naravnih nesrečah ne pomaga tistim, ki pridelujejo hrano, ogroža lastno prihodnost.

Sprejeta programa pomenita odgovoren, pravočasen in konkreten pristop. Namesto obljub vlada namenja sredstva, priznava razsežnost škode in vzpostavlja mehanizme za pomoč tistim, ki so jih vremenske ujme najbolj prizadele.

MR