Več denarja za razvoj slovenskih kmetij: dodatnih 65 milijonov za živinorejo in živilsko industrijo

Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja peto spremembo Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Bistvo sprememb je prerazporeditev denarja med posameznimi ukrepi glede na dejansko črpanje, zanimanje upravičencev in potrebe, ki so se pokazale na terenu. Skupni finančni okvir strateškega načrta pri tem ostaja praktično nespremenjen.

Posebej pomembno je dodatno nacionalno financiranje dveh področij. Za naložbe v dobrobit rejnih živali je predvidenih dodatnih 35 milijonov evrov, za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov pa več kot 30 milijonov evrov. Namen je omogočiti nadaljevanje večjih investicijskih projektov, katerih izvedba presega časovne omejitve sedanjega evropskega programskega obdobja.

To pomeni več prostora za posodobitev hlevov, izboljšanje pogojev reje ter vlaganja v predelavo slovenske hrane. Prav slednje je ključno, če želi Slovenija ustvarjati več dodane vrednosti doma, namesto da izvaža surovine in nato uvaža dražje končne izdelke. Ministrstvo med cilji posebej navaja višjo produktivnost, konkurenčnost, digitalizacijo in večjo dodano vrednost agroživilske verige.

Pomemben poudarek ostajajo tudi mladi kmetje. V okviru intervencije za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj bodo objavljeni še trije javni razpisi, pri katerih bodo imeli mladi prednost. Tudi leta 2027 je načrtovan nov razpis z več kot 20 milijoni evrov razpoložljivih sredstev.

Analize ministrstva kažejo, da mlade pri prevzemanju kmetij najbolj omejujejo ekonomska vzdržnost, dostop do zemljišč in financiranja ter negotovost zaradi tržnih in vremenskih razmer. Prav zato zgolj začetna subvencija ni dovolj – potreben je širši sistem, ki omogoča, da lahko mlad človek od kmetovanja tudi dolgoročno živi.

Spremembe kažejo bolj pragmatičen način upravljanja evropskega in nacionalnega denarja: sredstva, pri katerih ni pričakovanega zanimanja, se ne puščajo neizkoriščena, temveč se usmerjajo v ukrepe, kjer so dejanske potrebe večje. Uspeh bo zdaj odvisen od hitrosti razpisov in od tega, koliko projektov bo na koncu tudi izvedenih.

MR