V vrhunskost s kulinaričnimi Halozami

V gostišču Špajza v Majšperk Bregu so pred dnevi predstavili Kulinarične Haloze, ki jih razvijajo v okviru krovnega projekta 'Haloze. Dežela tisočerih gričev'. Četrkovi kulinarični večeri, ki združujejo gostince, vinarje, kmete in kulturnike, se začnejo že naslednji četrtek 20. septembra.

Foto: Ars POETOVIENSIS
Kulinarične Haloze je podprl Janez Bratovž, legenda slovenske kulinarike in gostince povabil, da se predstavijo tudi pri njem v Restavraciji JB v Ljubljani. »S projektom ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’ razvijamo Haloze kot vrhunsko turistično območje s poudarkom na kulturi, dediščinah in tradicijah,« je povedal Slavko P. Dobnik, vodja projekta.

»Prav Kulinarične Haloze so naš paradni konj, saj imajo veliko ustvarjalno in združevalno moč. Tradicionalna haloška kulinarika v šestih hodih je iz sestavin biodinamičnih in ekoloških kmetij Haloz, poročena z vrhunskimi haloškimi vini, postreže jo osebje v haloškem tradicionalnem oblačilnem videzu in bogatijo jo kulturniki z zgodbami, pesmimi in godčevskimi napevi Haloz. Gostišča kot vitalne kulturne točke Haloz z nostalgičnimi četrtkovimi večeri, prvim 20. septembra, torej že čez nekaj dni, stopajo v zgodbo rednih kulinaričnih in kulturnih dogodkov, ki bodo resnično obogatili Deželo tisočerih gričev in jo naredili kulinarično prepoznavno,« je še dodal Slavko P. Dobnik.

Številni partnerji in prijatelji Kulinaričnih Haloz, paradnega konja projekta ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’, na stopnišču gostišča Špajza v Majšperk – Bregu. (Ars POETOVIENSIS)

Jeseni bodo v četrtkove kulinarične večere vtkali haloško folkloro

»Skozi Kulinarične Haloze želimo ponuditi nič manj kot vrhunsko kulinarično doživetje,« je izpostavil Jani Vuk, vodja gostincev Kulinaričnih Haloz in gostitelj novinarske konference: »Skupaj in pod vodstvom Vlada Pignarja, najbolj izkušenega gostinca med nami, smo oblikovali vrhunski šest hodni haloški meni. Naša vrata gostoljubja so na strežaj odprta tudi veganom in vegetarijancem, zato smo ga razvili tudi v veganski in vegetarijanski različici.«
Maja Bedenik Glaser, vodja kulturnikov, četrtkove kulinarične večere prepleta z zgodbami iz haloške preteklosti, legendami, miti in pripovedkami ter bogato nesnovno kulturno dediščino: »Kulturno vzdušje bomo vezali na obdobja v letu; jeseni bomo v četrtkove kulinarične večere vtkali haloško folkloro, v zimskem času se bomo posvetili pustni dediščini, v pomladanskem morda dali v ospredje haloško godčevstvo.«

Z vini in hrano v svet

Katarina Pungračič, 22. slovenska vinska kraljica je na novinarsko konferenco kot drugi navzoči vinogradniki prišla naravnost iz vinograda, saj je trgatev v Halozah na vrhuncu: »Tudi naša družina se je vključila v zgodbo Kulinaričnih Haloz, saj vemo, da se moramo v Halozah povezati in oblikovati skupno ponudbo, s katero lahko uspešno nastopimo na turističnih trgih. Zelo sem hvaležna tem, ki vodijo to zgodbo, ki ima po mojem mnenju lepo prihodnost.«

Uredili bodo vinoteke z vrhunskimi haloškimi vini

Da se tesneje povežejo in podprejo haloške vinarje, bodo gostišča Kulinaričnih Haloz uredila vinoteke z vrhunskimi haloškimi vini. Tako se bo Vidovi kleti v Vidmu pri Ptuju, Vinogradniškemu muzeju na Gorci, Starotrški hiši na Ptujski Gori in dvorcu Štatenberg pridružilo vsaj še pet haloških vinotek haloških gostišč, medtem ko je vinoteka gostilne Ribič že v tem trenutku bogato založena s haloškimi vini.
»Z veseljem smo vstopili v to zgodbo, saj si ne predstavljamo haloških gostišč brez vrhunskega haloškega vina,« je navdušen Jožef Šmigoc, predsednik Vinarske zadruge Haloze. »Haloze imajo bogastvo raznovrstne hrane in vin. Nastopiti je moral pravi čas in pravi ljudje so morali povezati niti, da lahko sedaj zgodbo Haloz tudi skozi kulinariko in vino ponesemo v svet.«

Drobec kulturnega in kulinaričnega vzdušja, kakršno bo vladalo na četrtkovih večerih Kulinaričnih Haloz, so že ta ponedeljek lahko doživeli turisti iz sosednje Avstrije, ki so jim zaplesali in zapeli folklorniki FS Rožmarin Dolena na kosilu v gostišču Špajza v Majšperk – Bregu. (Ars POETOVIENSIS)

Peter Cafuta, vodja haloških kmetij v projektu Kulinarične Haloze, ki z družino v Zgornji Pristavi pod Ptujsko Goro razvija biodinamično kmetijo AJDA, je povedal, da vrhunska kulinarika zahteva vrhunske, zdrave lokalne sestavine: »Zato smo oblikovali dvoje meril. Trudili se bomo dobiti sestavine iz Haloz in iz bližnje okolice, torej čim bolj lokalne, domače, prednost bomo dajali biodinamičnim in ekološkim sestavinam. Zato bi želeli razviti haloški znak kakovosti tudi za haloške kmetije, ki bo garancija kupcu, da bo dobil res zdravo, neoporečno in lokalno pridelano hrano.«

Vodilo je povezovanje

Janez Bratovž je tako kot Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno – podjetniški zbornici Slovenije Kulinarične Haloze prepoznal kot referenčni projekt povezovanja v slovenskem gostinstvu: »Gostinci v Sloveniji se moramo združevati. Slovenija ni samo Piran, Ljubljana, Bled in Postojna. Slovenija je lepa prav vsa! Kulinarične Haloze so projekt povezovanja, ki bi ga morali zagnati marsikje drugje kot primer dobre prakse in vodilo razvoja.«

Stremljenja in prizadevanja številnih posameznikov in skupin, ki želijo Deželo tisočerih gričev postaviti na svetovni zemljevid prepoznavnih turističnih območij, bodo že to jesen po besedah dr. Darinke Fakin, županje Občine Majšperk, podprle haloške lokalne skupnosti z ustanovitvijo Interesne zveze haloških občin – IZHA: »Odločilno je, da je pobuda za turističnih preboj Haloz prišla s strani turističnih ponudnikov. Vesela sem, da se vse občine na tem področju zavedamo, da smo potrebne kot združevalni člen v tem krogu, ki temu ustvarjalnemu vrenju nudi komunikacijsko, organizacijsko in finančno podporo. Močno upam, da bomo vse haloške občine še pred volitvami zbrale dovolj moči in ustanovile interesno zvezo, ki bo temelj, na katerem bo projekt ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’ zadihal s polnimi pljuči in bo na njem mogoče delati profesionalno. Turizem je namreč gospodarska panoga, ki zahteva zelo resen pristop. Prepričana sem, da bo projekt ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’ šel dalje.«

Skupnemu delu so se na novinarski konferenci zavezali tudi partnerji Vlado Pignar iz ptujske gostilne Ribič in direktor restavracije Pan iz Kidričevega, Natalija Hazenmali iz gostišča Svenšek, Nataša in Izidor Kitak iz gostišča Pod Goro, Klemen Junger, strokovnjak za enologijo in kulinariko in član ekipe ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’, Aleksander Zavec, prodoren haloški vinar mlajše generacije, in Natalija Bedrač iz Kmetije Bedrač.

Urnik četrtkovih večerov Kulinaričnih Haloz

20. septembra kulinarične četrtkove večere v Halozah odpira Gostišče Špajza v Majšperk – Bregu, na njih se bodo predstavili foklorniki iz KPD Stoperce. 27. septembra sledi večer v gostišču Majolka v Jurovcih pri Vidmu s folklorniki FD Rožmarin Dolena, 4. oktobra Gostilna Svenšek iz Sel v občini Videm s folklorniki FD Lancova vas, pa gostišče Pod goro pri Rogatcu 11. oktobra s folklorniki iz Prosvetnega društva Anice Černejeve iz Makol in 18. oktobra Turistična kmetija Pungračič nad Zavrčem s folklorniki iz KD Cirkulane. 25. oktobra bodo jesenske haloške četrtkove večere zaokrožili v ptujski gostilni Ribič.

Vrhunsko haloško kulinariko po starih haloških receptih in vrhunska haloška vina bo streglo osebje v tradicionalni oblačilni kulturi Haloz. (Ars POETOVIENSIS)

Haloze raj tudi za kolesarje
V projektu ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’ tudi po zagonu četrtkovih večerov Kulinaričnih Haloz nadaljujejo z uresničevanjem novih idej razvoja haloškega turističnega območja. Na pobudo Andreje Bezjak, zanesenjaške kolesarke in lastnice znamenitega ptujskega kolearskega centra BIKE EK, bodo med 1. in 10. oktobrom sestavili ekipo kolesarjev, se za nekaj dni podali na kolesarjenje po Halozah ter izrisali in v navigacijski sistem GPS vnesli nekaj haloških kolesarskih smeri.

Te bodo povezale vseh šest gostišč Kulinaričnih Haloz, ponudnike prenočitev in haloške znamenitosti: »Haloze so dežela tisočerih gričev in so raj za kolesarje. V BIKE EKU že petnajst let ponujamo kolesa v izposojo – in ugotavljamo, da na ptujskem območju ni pravih kolesarskih kart, kar turistom zelo težko pojasnimo. A tisti, ki se opogumijo in kljub temu s kolesom raziskujejo Haloze, so zelo navdušeni. V svetu je kolesarski turizem v strmem vzponu in veliko je kolesarskih zanesenjakov, ki bi tudi teden ali več raziskovali Haloze s kolesom. Imeli bodo kaj videti, saj so Haloze prepredene s čudovitimi potmi, ki vodijo skozi krasno naravo in do prekrasnih razglednih točk.«
Vir in foto: Ars POETOVIENSIS