V kakšni Sloveniji živimo? Gospodarstvo, plače, pokojnine, brezposelnost…

Slovenija se je z 8,1-odstotno gospodarsko rastjo v letu 2021 uvrstila na prvo mesto med državami OECD in presegla vse napovedi. Priča smo torej močnemu gospodarskemu okrevanju. Hkrati imamo rekordno zaposlenost v zgodovini nasploh in zgodovinsko nizko brezposelnost. Rast povprečne bruto plače je bila lani najvišja v zadnjih petih letih, prav tako rast pokojnin.

Slovenija je stabilna država in deležna visokega zaupanja tujih investitorjev. Izjemni uspehi so bili doseženi tudi na zunanjepolitičnem področju. Slovenija je peta najvarnejša država na svetu. V bistvu ni področja, kjer ni napredka. Za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu je bilo sprejetih deset protikoronskih svežnjev ukrepov, kar je edinstveno na svetu. Vse to se pozna na razvoju in blaginji v državi.

Tektonski premiki

Leta 2020 je Slovenijo, povsem nepripravljeno, zajela epidemija novega koronavirusa. Zaradi epidemije smo bili v tistem letu priča gospodarskemu padcu, bruto domači proizvod se je znižal za 4,2 odstotka. V svojem poročilu je tudi Evropska komisija zaznala, da je bil gospodarski upad že v prvem letu manjši od sprva predvidenega, kar je pravzaprav dosežek.

Najvišja gospodarska rast

V letu 2021 se je rast domačega bruto proizvoda (BDP), kar je tudi kazalnik gospodarske rasti, nenehno povečevala. Na predkrizno raven, to je leto 2019, se je gospodarska aktivnost vrnila že v drugi polovici leta 2021. Prvotne napovedi so bile, da se bo to zgodilo šele letos. Slovenska gospodarska rast je bila tudi krepko nad povprečjem Evropske unije, kar pomeni, da smo bili v državi priča močnemu gospodarskemu okrevanju. Po zadnjih objavljenih podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa smo se leta 2021 z 8,1-odstotno rastjo zavihteli na prvo mesto. Slovenija je prehitela države, kot so Nemčija, Avstrija, Italija, Švica in številne druge. Za primerjavo, rast BDP v letu 2019, v času vlade KUL, je bila le 3,3-odstotna.

Rekordno nizka brezposelnost

Izredno ugodni so tudi kazalniki na področju brezposelnosti. Pred epidemijo je bila stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji 4,8 odstotka. Ta se je navkljub vsem težavam, povezanim s pandemijo, znižala na okoli štiri odstotke. Tudi po tem kriteriju smo med najboljšimi v Evropski uniji, kjer je bila brezposelnost 6,4-odstotna, v območju držav z evrom pa 7-odstotna.

Ob koncu marca 2022 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 60.534 brezposelnih oseb. Gre za zgodovinsko nizko brezposelnost, najnižjo v zgodovini samostojne države. Podobno nizka je bila v marcu 2008, to je v letu, ki je bilo najuspešnejše doslej. Vseeno pa je bilo takrat skoraj štiri tisoč več brezposelnih. Gre torej za svojevrsten uspeh.

V Sloveniji se je povečala tudi zaposlenost, in sicer za 1,4 odstotka, predvsem v proizvodnji, gradbeništvu, zdravstvu, na socialnem področju in v administraciji.

Višje plače in pokojnine

Izplačana povprečna neto plača v Sloveniji se je glede na leto 2019 povečala za več kot 10 odstotkov, in sicer s 1.234,75 evra na 2.084,38 evra. Tudi povprečne pokojnine so se pod desnosredinsko koalicijo izredno povečale, za 25 odstotkov glede na čas vlade KUL. Ob tem so upokojencem s pokojninami do nekaj več kot 700 evrov mesečno doslej namenila tri solidarnostne dodatke, sredi aprila pa so prejeli še 150 evrov t. i. draginjskega dodatka. Tega so prejeli vsi, katerih pokojnina decembra 2021 ni presegala tisoč evrov. Hkrati so zagotovili tudi višja sredstva za letni dodatek upokojencem. Ta bo višji tudi letos.

Večji prihranki

Podatki kažejo, da so se prihodki državljanov v času desnosredinske vlade bistveno zvišali. Posledično se je povečalo tudi varčevanje državljanov, v letu dni za okoli 5 milijard evrov ali za desetino. Slovenci imamo na bančnih računih že okoli 24 milijard evrov prihrankov. Za primerjavo. Ob koncu leta 2020 smo imeli na računih 19 milijard evrov, pri čemer gre za vpogledne bančne vloge, in leto pred tem 17,3 milijarde evrov. Stopnja varčevanja v Sloveniji je po podatkih Statističnega urada RS rekordno visoka in presega 22 odstotkov, kar pomeni, da smo privarčevali več kot petino vseh prihodkov. Pomemben podatek je tudi, da so slovenska gospodinjstva privarčevala povprečno višji delež razpoložljivega dohodka kot gospodinjstva v evrskem območju in Evropski uniji. Večje prihranke imajo samo še prebivalci Nizozemske (24-odstotna stopnja), Luksemburga in Nemčije. Varčevanje gospodinjstev pa je tisti del razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki ga ne porabimo za nakup trajnih in potrošnih dobrin, temveč ga privarčujemo. Prihranki gospodinjstev so torej enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanemu za končno potrošnjo.

Pomoč občinam

Nemudoma so povečali znesek povprečnine na prebivalca občine, občine dodatno razbremenila plačevanja nekaterih stroškov, ki niso bili nikoli v pristojnosti občin, jim omogočili dodatna sredstva za investicije in hkrati pospešila črpanje evropskih sredstev, kjer se pred tem zadnjih šest let ni nič delalo, kakor navajajo tudi župani slovenskih občin. Do pred dvema letoma so občinam sredstva za investicije dale v obliki kreditov, kar pomeni, da so občine celo silile k dodatnemu zadolževanju. Sedaj pa jim dajejo kot nepovratna sredstva, s čimer lahko občine sofinancirajo evropske projekte ali izvajajo lastne investicije.

Največji investicijski zagon

Vsi ti uspehi se odražajo v tem, da imamo v Sloveniji največji investicijski zagon v zgodovini države. V državi se izvaja 2416 projektov in 2185 sofinanciraj iz evropskih sredstev.

Pri investicijah gre skupno za 7,96 milijarde evrov vreden naložbeni cikel, od tega 6,760 milijarde evrov iz državnega proračuna in 1,2 milijarde evrov iz različnih evropskih skladov. Pregled izvedenih projektov in projektov, ki so teku ter je zanje zagotovljeno financiranje bodisi v proračunu bodisi v skladih, je dostopen tudi na vladni strani.

Dolg nižji kot v EU

Zadnji podatki kažejo, da je bilo povečanje dolga v Sloveniji nižje od povprečja držav evroobmočja. V Sloveniji se je v letu 2021 javni dolg znižal za skoraj 5 odstotnih točk v primerjavi z letom 2020. Leta 2020 je javni dolg znašal 79,8 odstotka BDP, leta 2021 pa se je znižal na 74,9 odstotka BDP. Najvišjo zadolženost, merjeno v odstotku BDP (premoženju), smo imeli v času vlade Alenke Bratušek, ko je ta presegala 80 odstotkov.

V Sloveniji se znižujejo tudi izdatki za obresti. V zadnjem času se je Slovenija na mednarodnih finančnih trgih zadolžila tudi po negativni obrestni meri, kar pomeni, da bo vrnila manj, kot si je sposodila. Zelo uspešno je tudi upravljanje z javnim dolgom, kar je ugotovila tudi Evropska komisija in Sloveniji podelila posebno priznanje.

Tudi mednarodne bonitetne agencije Slovenijo ocenjujejo ugodno. Bonitetne ocene Slovenije so kljub pandemiji ostale nespremenjene oziroma so se celo izboljšale. To pomeni, da tuji investitorji ocenjujejo, da je Slovenija stabilna država in vredna zaupanja tujih investitorjev.

Preberite še:

MR