V Dravcih pri Korpičevih žetev na star način

haloze, žetev, zlata zrna

Zlata zrna predali TD Središče ob Dravi

KTD Klopotec Soviče-Dravci in Društvo za ohranjanje dediščine Haloze sta konec minulega tedna pripravila v sklopu vseslovenskega projekta Zlata zrna za novo tisočletje prireditev Žetev 2017. Že od nekdaj je bila žetev na podeželju pravi praznik in v Dravcih so to poskušali kar najbolje obuditi.

Jeseni so v Dravcih pripravili manjšo njivo in posejali zlata zrna. Foto: Korpič

Projekt Zlata zrna za novo tisočletje se je pričel leta 2000 s prvo žetvijo v Babincih na pobudo KTD Babinci. V jeseni 1999 so na polju v Babincih zasejali 2000 zlatih zrn in projekt razširili po celotni Sloveniji. V teh letih so se vezi med društvi, ki so sejale in žele, zelo poglobile in utrdile, sodelujoči pa skozi projekt ohranjajo tradicijo žetve, mlatve in peke kruha na stari način. Zlata zrna je KTD Soviče -Dravci lani podarilo TD Mislinja in v jeseni so zrna posejali na Korpičevi kmetiji, kjer je zanje dobro skrbel gospodar Zvonko Korpič.

Iskali največji pšenični klas

Vesela družba se je na dan žetve z žanjicami odpravila na njivo, na kateri so možje poiskali tudi največji pšenični klas. Nato so zavezali snope in jih dali sušit v stave, med delom se je slišala ljudska pesem, gospodinje pa so postregle malico, … Snope so potem naložili v latnike in jih odnesli na dvorišče, kjer se je pričela mlatev na »dreš mašini.« Z vilami in radosejo so očistili zrnje. Nato so ga spustili še skozi vejalnik in zrnje je bilo čisto. Predsednika obeh društev sta pod budnim očesom komisije zrnje stehtala in ga predala TD Središče ob Dravi, ki ga bodo v jeseni posejali in v letu 2018 bo v Središču ob Dravi skupna žetev. Ob tej priložnosti so člani TD Sv. Jurij pripravili prikaz mlatve s cepci, obiskovalci pa so se po tradiciji družili še na kmečkih igrah, kjer je bilo potrebno tudi veliko spretnosti in iznajdljivosti.

Žetev v Halozah se običajno začela konec julija, ob prazniku sv. Jakoba (25.7.) in sv. Ane (26.7.), čas žetve pa je bil že od nekdaj odvisen od vremena in lege polja. Žetev je bila vse do konca 50 let 20. stoletja ročno opravilo. Danes delo hitro in strokovno opravijo kombajni.

TM, Vir: Z. Golub, Foto: Korpič