Minister Janez Cigler Kralj se je udeležil tretjega srečanja perutninskega sektorja v Sloveniji, kjer je poudaril pomen tradicije, razvoja in prihodnosti slovenskega perutninarstva. Gre za panogo, ki ima v Sloveniji dolgo zgodovino, hkrati pa pomembno vlogo pri prehranski varnosti, delovnih mestih in razvoju podeželja.
Perutninarstvo ni le gospodarska dejavnost, ampak del širše nacionalne varnosti. Država, ki ni sposobna zagotavljati lastne kakovostne hrane, je bolj ranljiva ob krizah, motnjah v dobavnih verigah in pritiskih tujih trgov. Zato je usmeritev vlade Janeza Janše v krepitev domače pridelave pomemben korak v pravo smer.
Minister Cigler Kralj je izpostavil, da je slovensko perutninarstvo ena najbolj organiziranih in tehnološko razvitih živinorejskih panog. Kljub temu se sektor sooča z resnimi izzivi, med katerimi so odvisnost od uvoza krme, visoki stroški energije, pritiski mednarodnega trga in tveganja zaradi bolezni. Prav zato je nujno povezovanje ukrepov skupne kmetijske politike, nacionalnih spodbud in dolgoročnih razvojnih usmeritev.
Slovenski potrošniki vse bolj cenijo lokalno, kakovostno in sledljivo hrano. To je priložnost za domače rejce, predelovalce in trgovce, da okrepijo zaupanje v slovenske proizvode. Vlada s tem sporoča, da domače ni nekaj samoumevnega, ampak vrednota, ki jo je treba zaščititi, razvijati in jasno označiti.
Poseben pomen ima nova možnost uporabe oznake z grafično podobo slovenske zastave na kmetijskih pridelkih in živilih. Ta oznaka bo potrošnikom omogočila jasnejšo prepoznavnost izdelkov slovenskega porekla. Uporabljali jo bodo lahko proizvodi, ki so pridelani, predelani in pakirani v Sloveniji, pri živilih živalskega izvora pa morajo biti živali tudi rojene, rejene in zaklane v Sloveniji.
To je ukrep, ki neposredno pomaga slovenskemu kmetu, domači predelavi in potrošniku. Namesto zmede na policah bodo kupci lažje prepoznali, kateri izdelki so res slovenski. Hkrati bo oznaka pripomogla k večji konkurenčnosti domače hrane in večjemu spoštovanju dela slovenskih kmetov.
Na srečanju je potekala tudi okrogla miza o prihodnjem razvoju perutninarstva, krepitvi slovenskega kmetijstva ter uvajanju sodobnih proizvodnih praks in standardov. V ospredju so bili digitalizacija, avtomatizacija, biovarnost, učinkovita raba energije in napredne tehnologije. Prav to je razvojna smer, ki jo Slovenija potrebuje: domače korenine, sodobna tehnologija in močna prehranska varnost.
MR
