Pustno rajanje se je pričelo opoldan, ko so Ptujčanke in Ptujčani že tradicionalno zaključili z delom in se podali na ulice in trge slovenske pustne prestolnice. Glasba, ples, smeh, veselje in množica mask so zaznamovali še zadnji dan bogatega etnografskega in karnevalskega festivala.
Rimljani občinski oblasti pomagali ponovno oživeti mesto
Ptuj so danes zavzeli Rimljani in občinski oblasti pomagali ponovno oživeti mesto. Na pustni dan se je namreč v Ptujčanih zbudil duh starih Rimljanov, ki je neustrašen in usmerjen k ciljem. Province so se ponovno sestale z vodstvom, zbudile prepričanje in vero v njihov novi imperij, da znajo in zmorejo Ptuju povrniti staro slavo. Ob tej priložnosti so v mestni hiši, pred kabinetom županje že dopoldne uspešno izpeljali novinarsko konferenco in zanimanje zanjo je bilo precejšnje.
Na Mestnem trgu so obsodbo in pokop pusta dolgo objokovali
Na Ptuju se karnevalsko dogajanje po starem običaju sklene na pustni torek zvečer s pokopom pusta. Po tem, ko je 17. princ karnevala Baron Jakob Zekel Videmski vrnil mestno oblast županji Mestne občine Ptuj Nuški Gajšek, so Pusta na sodnem procesu obsodili na smrt in kasneje pred mestno hišo tudi zažgali in pokopali. S tem se je končala njegova vladavina in maske se za lep čas poslavljajo od mestnih ulic in trgov. Na osrednjem prizorišču kurentovanja so obsodbo in pokop pusta dolgo objokovali, zvonci kurentov pa bodo opolnoči utihnili skoraj za leto dni.
»Za nami so nepozabni karnevalski dnevi,« je dejal princ karnevala
Darko Cafuta, 17. karnevalski princ Baron Jakob Zekel Videmski, je po uspešnemu vladanju karnevalsko razpoloženemu ljudstvu, vrnil oblast nazaj v roke županji:“Za nami so nepozabni karnevalski dnevi, ki jih lahko pričaramo in doživimo samo na Ptuju. Letošnje Kurentovanje je bilo zame še posebej pomembno, saj sem ga prvič doživel v vlogi princa karnevala.« Ob tej priložnosti se je tudi zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je bil Ptuj ponovno uradna slovenska pustna prestolnica, še posebej pa obiskovalcem, ki so živeli s karnevalskimi in pustnimi liki vseh vrst; s tistimi najmlajšimi, tistimi iz drugih držav, etnografskimi, tradicionalnimi, satiričnimi in domišljijskimi.
Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je bila več kot zadovoljna z njegovo vladavino, saj je, kot je obljubil, vladal modro, povezovalno in pravično. »Pustni torek je praznik najstarejšega slovenskega mesta, ki je v zadnjih tednih skupaj s številnimi obiskovalci od blizu in daleč živelo s Kurentovanjem. 59. Kurentovanje je preseglo pričakovanja in resnično sem ponosna na naše mesto. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri tem, še posebej pa se zahvaljujem Zavodu za turizem, da so uresničili vizijo Kurentovanja in povezali akterje, ki so k temu lahko resnično prispevali po svojih najboljših močeh.«
Kurentovanje letos prvič pod uradnim pokroviteljstvom UNESCA
Branko Brumen, predsednik 59. Kurentovanja in generalni sekretar FECC (Evropske federacije karnevalskih mest), je prepričan, da so z letošnjim Kurentovanjem, ki je prvič potekalo pod uradnim pokroviteljstvom UNESCA, pokazali, da si resnično zaslužijo mesto na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva.
»Kurenti so svoje poslanstvo odlično opravili in s svojimi obhodi prinesli veliko sreče in zadovoljstva, skupaj s tradicionalnimi pustnimi liki in maskami iz 12. držav, s čemer smo se pozicionirali kot največji etnografski muzej na prostem v Evropi. Do Martinovega, ko se v večjem delu Evrope prične nova karnevalska sezona, bomo snovali nove podvige, s katerimi bomo gradili in razvijali prepoznavnost naše dediščine.«
Tudi Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, z navdušenjem gleda na pretekle dni: »Etnografski liki in pustne šeme gredo zdaj počivat, mi pa bomo v prihodnjih dneh potegnili črto pod letošnje Kurentovanje in se kaj hitro pričeli ukvarjati z naslednjim. Nedvomno je Kurentovanje po številu obiskovalcev iz Slovenije in tujine kot tudi številu nastopajočih upravičilo sloves enega osrednjih festivalov etnološke in kulturne dediščine v Srednji Evropi. Ogromne zasluge za to imajo prav kurenti, ki v družbi drugih pustnih likov prinašajo posebno mistično energijo in upanje, da so pred nami rodovitni časi.«
59. Kurentovanje, ki je letos potekalo v znamenju 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih, se tako zaključuje. 11 dni je bil Ptuj največji muzej etnografske nesnovne kulturne dediščine na prostem v Evropi. In kot pravijo organizatorji: »Se vidimo naslednje leto, na jubilejnem, 60. Kurentovanju!«
Foto: Stanko Kozel
