V javnem pismu predsednici republike Nataši Pirc Musar, premierju Robertu Golobu in zunanji ministrici Tanji Fajon je nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel podal ostro in vsebinsko utemeljeno kritiko aktualne slovenske zunanje politike do Izraela in Bližnjega vzhoda. Po njegovih besedah je ravnanje vlade ideološko pogojeno, notranjepolitično motivirano in celo škodljivo za mednarodni ugled Slovenije.
Kot izpostavlja Rupel, ima Slovenija dolgo in uravnoteženo diplomatsko zgodovino tako z Izraelom kot s Palestino. Odnosi so se razvijali skozi dialog in spoštovanje, ne pa z enostranskimi političnimi potezami, kakršno je bilo Golobovo samovoljno priznanje Palestine brez pogojev in v nasprotju z zrelo mednarodno prakso. V pismu jasno opozori, da druge države, kot so Velika Britanija in Kanada, pogojujejo priznanje z vzpostavitvijo miru, volitvami v Ramali in izključitvijo terorističnega Hamasa iz oblasti. Slovenija pa je priznanje podarila brez vsakršnega povratnega učinka – »niti enega izpuščenega talca«, kot piše Rupel.
Nadalje izpostavlja, da današnje označevanje Izraela kot napadalca spominja na antisemitizem, ki sta ga privzgajala fašizem in nacionalsocializem. Takšna retorika, posebej iz ust slovenskih levih političnih akterjev, pa ne temelji na iskanju resnice, temveč na javnomnenjski propagandi, katere namen ni rešitev krize, temveč notranjepolitični populizem.
Rupel je tudi zelo jasen, ko opozori, da takšna zunanja politika ne koristi Sloveniji – nasprotno, škodi njenemu ugledu v Evropski uniji, Natu in širši mednarodni skupnosti. Slovenija je z Izraelom sodelovala že v času osamosvajanja in pridobivanja mednarodnega priznanja, danes pa Golobova vlada iz ideoloških razlogov zavrača zaveznike, ki so v preteklosti pomagali naši državi.
Rupel v pismu uporabi močan zgodovinski in moralni kontekst – tako bližnjevzhodni kot domači. Po njegovih besedah se Slovenija ni nič naučila iz lastne zgodovine, kjer je »resnica molčala«, danes pa se pod pretvezo progresivne zunanje politike ponavlja ideološka slepota, ki pelje v razkol, ne v spravo.
Ta zapis ni le kritika ene zunanjepolitične poteze, ampak izčrpen opozorilni dokument, ki jasno kaže, kako nevarno in neodgovorno je postavljanje zunanje politike na temelje ideoloških preferenc, aktivističnih pobud in želje po medijski všečnosti.
Danes Slovenijo vodi vlada, ki deluje impulzivno, brez širšega strateškega razmisleka, ob tem pa ruši temelje, na katerih je bila država nekoč zgrajena – dialog, diplomacija, uravnoteženost in spoštovanje zgodovine.
Podobno kot pri drugih vprašanjih – od kmetijstva do varnosti – se tudi na področju zunanje politike potrjuje: Golobova vlada vodi Slovenijo stran od zavezništva z razvitim Zahodom in bližje k ideološki osamitvi.
Rupel zato s svojim pismom odpira pomembno razpravo: ali bomo kot narod ponovno padli v pasti zgodovinske naivnosti, ali pa bomo spet znali stopiti skupaj – v resnici, razumu in odgovornosti do prihodnjih generacij.
Slovenija si zasluži zunanjo politiko, ki bo služila državi – ne strankarski agendi.
