V osrednjih medijih smo vsak dan deležni kritik na račun vlade, ne glede ali so te utemeljene ali pa gre zgolj za nov poskus napadov zaradi ideoloških razhajanj.

14. vlada Republike Slovenije, ki jo od 13. marca 2020 vodi premier Janez Janša, se je vse od prvega dne znašla pred zahtevno nalogo. Sestavljena je bila v času, ko je na eni strani predsednik LMŠ Marjan Šarec vrgel puško v koruzo, po drugi strani pa je bila pred vrati koronakriza. Janševa vlada je zavihala rokave in v naslednjih mesecih predstavila več tako imenovanih protikoronapaketov, t.j zakonskih svežnjev, katerih glavni cilj je bil olajšati življenje in razbremeniti ljudi v času koronakrize. Po več mesecih napornega dela danes lahko vidimo rezultate.

“Banke so 15. julija, skladno s predpisi, SID banki posredovale prvo mesečno prijavo odlogov plačil obveznosti kreditojemalcev in prvo mesečno prijavo kreditnih pogodb, sklenjenih v mesecu marcu, aprilu, maju in juniju,” so sporočili z Ministrstva za finance.

Po prepričanju Ministrstva za finance (MF), število vlog za odobritev odlogov plačil in likvidnostnih kreditov za blažitev posledic epidemije COVID-19 dokazuje smiselnost ukrepa za slovensko gospodarstvo.

Spodbudne napovedi

“Za odlog plačila obveznosti po interventnem zakonu, ki je bil sprejet marca, so po podatkih Banke Slovenije banke prejele že 23.100 vlog kreditojemalcev, v skupni vrednosti odloženih plačil 333 milijonov evrov,” so izpostavili na MF.

Če so gospodarske razmere v prvem mesecu epidemije COVID-19 doživele močno poslabšanje, se je stanje zahvaljujoč protikriznim ukrepom in sproščanju določenih omejitev popravilo. Zahvaljujoč vladnim ukrepom in seriji protikoronapaketov, sprejetih v Državnem zboru, Evropska komisija Sloveniji napoveduje hitro okrevanje – v prihodnjem letu naj bi beležili kar šest odstotno gospodarsko rast, kar bo po trditvah MF dovolj, da nadoknadimo posledice letošnje epidemije.

Pri MF so zasluge za oživitev gospodarske aktivnosti poleg vladnim ukrepom, pripisali tudi dejstvu, da so javne finance stabilne in banke likvidne.

Pomoč tistim, ki jo potrebujejo in ne samo izbranim

Spomnimo, v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo (PKP1) je Janševa vlada namenila 3 milijarde evrov za omejitev epidemije in blažitev njenih posledic. Da bi se omilile posledice oziroma zmanjšali negativni učinki epidemije COVID-19 za državljane in gospodarstvo, so zakon obravnavali po nujnem postopku.

Tri milijarde evrov so šle za ohranjanje delovnih mest, delovanja podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi, izredno pomoč samozaposlenim, izboljšanja likvidnosti podjetij ter projektom za boj proti COVID-19. Ob tem je vlada ravno tako znižala sejnine in funkcionarske plače na državni ravni. Pomoči pa so bili deležni tudi kmetje.

Vlada je v sklop ohranjanja delovnih mest ravno tako vključila novo ureditev za sofinanciranje nadomestil plač, nagrajevanje zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije, poskrbela za nadomestilo za bolniške odsotnosti ter zagotovila dodatno sofinanciranje že subvencioniranih zaposlitev.
Iz Urada vlade za komuniciranje so sporočili, da se je v Sloveniji zahvaljujoč ukrepom v PKP1 in PKP2 ohranilo 260 tisoč delovnih mest, 1,3 milijoni Slovencev pa so prejeli neposredno finančno pomoč.

Epidemija je bila zagotovo posebne vrste preizkušnja, a Janševa vlada je dokazala, da se iz nje lahko pride kot zmagovalec, ne da bi zaradi tega ljudje slabše živeli. Medtem ko so v številnih državah po svetu začeli prav zaradi epidemije beležiti vrtoglavo brezposelnost, je vlada, ki jo vodi Janez Janša, ohranila službe kar 260 tisoč Slovencem. Glede na ta ukrep in vse ostale ne čudi, da se je Slovenija ves čas prvega vala uvrščala med najuspešnejše evropske države v boju z epidemijo koronavirusa.

Želite biti redno obveščeni o novostih v vaši občini? Všečkajte FB stran:

MR

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA