Letošnje že 59. Kurentovanje na Ptuju bo med 15. februarjem in 5. marcem z bogatimi etnografskimi, umetniškimi in zabavnimi vsebinami na ulice mesta privabilo na tisoče kurentov, etnografskih likov in mask, pričakujejo pa tudi več kot 100.000 obiskovalcev. Povorke, prikazi domačih etnografskih likov, koncerti, umetniški in dobrodelni dogodki ter plesi v maskah, dogodki v okoliških vaseh, kulinarična razvajanja in še veliko več bodo spremenili Ptuj v karnevalsko mesto.
Tradicionalno ptujsko Kurentovanje je eden največjih evropskih in svetovnih etnografskih festivalov. Tudi letos se je pričelo na svečnico s Kurentovim skokom. 22. februarja se bo zgodil 11. Mednarodni slikarski Ex-tempore Ptuj Karneval, največja likovna prireditev v okviru Kurentovanja. Dan kasneje sledita tradicionalna dobrodelna Obarjada ter Otvoritvena etno povorka. Ob tej priložnosti bo županja predala mestno oblast 17. princu karnevala. 1. marca se obeta nočni spektakel, pred tem pa še dobrodelna dražba likovnih del »Bejži čopič, kurent gre«. 2. marca se bo zgodil Mestni pustni korzo, ki bo v znamenju 1950. obletnice od prve omembe Ptuja. 3. marca sledi tradicionalna Mednarodna karnevalska povorka, ki predstavlja vrhunec Kurentovanja. 4. marca bodo ulice zavzele najmlajše maske, 5. marca pa se letošnji festival zaključuje s pustnim torkom in pokopom pusta.
Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je izrazila ponos na mesto, ki s seboj nosi tako poseben značaj in ob tem dejala: »Kurentovanje postavlja Ptuj na evropski zemljevid. Je blagovna znamka, na katero smo lahko ponosni Ptujčani in vsi Slovenci. Je dediščina, ki jo moramo predstaviti svetu, da pripeljemo svet sem, v naše kraje.«
Da je ptujsko Kurentovanje resnično eden najstarejših in največjih karnevalov v Evropi, je v svojem nagovoru potrdil Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja in generalni sekretar FECC (Evropske federacije karnevalskih mest). »Ptuj bo za 11 dni postal največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine človeštva na prostem. Na letošnjem Kurentovanju pričakujemo 20 tujih skupin iz enajstih držav; iz Romunije, Hrvaške, Bolgarije, Makedonije, Italije, Turčije, Češke, Avstrije, Srbije, Slovaške in Črne Gore. Pričakujemo kakšnih 2.000 kurentov, obiskalo nas bo tudi precej pomembnih gostov iz Slovenije in iz tujine. Posebnost bo srečanje štirih likov, ki so pod okriljem UNESCa: kurentov, buš, zvončarjev in sourvakarjev.«
Princ ptujskega karnevala bo za nekaj dni prevzel oblast na Ptuju
Srečanja z novinarji se je udeležil tudi 17. princ ptujskega karnevala baron Jakob Zekel Videmski, ki bo 23. februarja za nekaj dni prevzel oblast na Ptuju. »S tem dejanjem mesto postane karneval, Ptuj pa uradna slovenska pustna prestolnica. Vladal bom modro, povezovalno in pravično ter vse svoje moči napel v to, da bodo na Ptuju in v okolici v tem času na prvem mestu kurenti, kopjaši, plesači, Jurek in Rabolj, medvedi, dornavski cigani ter drugi tradicionalni in domišljijski liki,« je še povedal princ karnevala.
Letos v programu 54 etnografskih skupin, od tega 33 skupin kurentov
Po besedah predstavnice organizatorja programa v Karnevalski dvorani Jasmine Kokol so priprave v polnem teku in potekajo v skladu z načrti. Organizacija Kurentovanja že tretje leto poteka pod okriljem Zavoda za turizem Ptuj in direktorica zavoda Katja Gönc je ob tej priložnosti poudarila, da je Ptuj vedno bolj iskana turistična destinacija.
»V Zavodu za turizem Ptuj vemo, da je Kurentovanje z bogastvom izročil in dogajanja eden od stebrov naše turistične ponudbe. Globoko zraščen s ptujsko dušo je tako avtentičen, da privlači goste od blizu in daleč. Tudi zato želimo s Kurentovanjem ustvarjati izjemno izkušnjo in priložnost, da Ptuj postane ciljna destinacija za tiste, ki cenijo etnografsko pustno kulturno dediščino. Letos bo v programu sodelovalo 54 etnografskih skupin, od tega 33 skupin kurentov. Na otvoritveni etno povorki pričakujemo okoli 2.000 udeležencev, na mednarodni karnevalski povorki v nedeljo pa preko 2.500.«
Vir: kurentovanje.net, foto: Stanko Kozel
