V zdravstvu se soočamo s hudo pomanjkanjem interesa za specializacije, kar se še posebej občuti na področju urgentne medicine. Razpisanih je bilo 235 specializantskih mest, a prijav je bilo le 142. Kot je zapisal net-tv.si, tako ostaja nezasedenih kar 119 mest, največja vrzel pa nastaja prav na urgentnih oddelkih.
Kot je zapisal net-tv.si, V aktualnem razpisu je bilo predvidenih dvajset specializacij iz urgentne medicine, a prijavil se je le en kandidat. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da je za celotno Slovenijo prijav prišlo tudi zgolj 18 na področju dentalne medicine. Stroka opozarja, da bo zaradi manjšega števila specialistov in slabše kadrovske zasedbe trpela kakovost oskrbe pacientov.
Predstojnik urgentnega centra UKC Maribor Gregor Prosen pojasnjuje, da so v preteklosti na razpise za urgentno medicino prejemali po pet prijav, zdaj pa smo v situaciji, ko je kandidat samo eden. Po njegovih besedah se v državnem merilu za 40 razpisanih mest poteguje le šest kandidatov, zato se bo pomanjkanje strokovnjakov še poglobilo. Razlogi so v zahtevnih delovnih razmerah, nepredvidljivem urniku in velikem številu nadur, ki odvrnejo mlade zdravnike.
Nekoliko boljše razmere naj bi bile na Ptuju, kjer je po besedah vodje Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ptuj Miha Kodele zanimanje za urgentno medicino nekoliko višje kot drugod. Kljub temu pa primanjkljaj specialistov ostaja težava, ki jo je treba sistemsko reševati.
Ponovno se izkazuje, da neprestane spremembe zakonodaje ob menjavi vlad in neustrezno plačilo zdravstvenih delavcev ustvarjata nezadovoljstvo ter dolgoročno odganjata kandidate. Če želimo zagotoviti nemoteno delovanje urgentnih služb in kakovostno zdravstveno oskrbo za vse, bo treba izboljšati pogoje dela, zagotoviti jasne karierne poti ter poskrbeti za primeren sistem financiranja specializacij.
MR
