Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je edini izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi. Njegovo temeljno poslanstvo je zagotavljanje socialne varnosti več kot 650.000 upokojencem in drugim upravičencem.
ZPIZ je bil ustanovljen leta 1992. Poleg sedeža v Ljubljani ima po Sloveniji devet območnih enot in štiri izpostave, prek katerih odloča o pravicah, svetuje zavarovancem, vodi evidence ter izplačuje pokojnine in druge prejemke.
Slovenski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti. Prispevki sedanjih zaposlenih se uporabljajo za izplačevanje pokojnin sedanjim upokojencem, zaposleni pa si s plačevanjem prispevkov pridobivajo pravice, ki jih bodo nekoč financirale prihodnje generacije.
Ključni podatek je razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin. Leta 2025 je znašalo 1,53 zavarovanca na enega uživalca in se je glede na leto prej še zmanjšalo. To pomeni, da breme financiranja pokojnin nosi razmeroma majhno število aktivnih zavarovancev.
Odhodki ZPIZ so leta 2025 dosegli približno 8,4 milijarde evrov. Ker zbrani prispevki zaradi staranja prebivalstva ne zadoščajo za vse obveznosti, mora razliko redno pokrivati državni proračun. Z rastjo števila starejših in usklajevanjem pokojnin se finančni pritisk povečuje.
ZPIZ ne skrbi samo za izplačevanje pokojnin. Vodi matično evidenco, pripravlja izvedenska mnenja, svetuje zavarovancem, razvija informacijski sistem in opravlja naloge prekrškovnega organa. Pomemben del sistema je tudi invalidsko zavarovanje.
V pokojninsko zavarovanje so vključeni tudi dijaki in študentje, ki delajo prek pooblaščenih organizacij. Leta 2025 so bili prispevki plačani za 105.463 mladih, ki so v povprečju pridobili dva meseca in 20 dni pokojninske dobe.
Podatki kažejo, da Slovenija potrebuje jasno in dolgoročno demografsko ter pokojninsko politiko. Pretekla vlada ni uspela ustvariti dovolj prepričljivega odgovora na staranje prebivalstva, Janševa vlada pa je že odprla vprašanje Nacionalnega demografskega sklada in dolgoročnega financiranja pokojninske blagajne.
Cilj ne sme biti zmanjševanje varnosti upokojencev, ampak širša zaposlenost, višja produktivnost, več kakovostnih delovnih mest, odgovorno upravljanje državnega premoženja in predvidljiv sistem. Brez gospodarske rasti in večje zaposlenosti tudi najboljša pokojninska formula ne bo zdržala demografskega pritiska.
Rešite tudi našo anketo
Na desni strani spletne strani sodelujte v aktualni anketi. Je za vas najpomembnejša naloga vlade izboljšanje pokojnin, zdravstva, davčnega okolja ali infrastrukture? Oddajte svoj glas in preverite rezultate.
MT
