Na novinarski konferenci, ki sta jo organizirali območni enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ptuj in Murska Sobota v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine ter Sindikatom kmetov Slovenije, so predstavniki organizatorjev predstavili poglede na Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju kmetijske zemljiške politike.
Na nedavni novinarski konferenci na Ptuju so bili Podravski in Pomurski kmetje za skupno mizo enotni, ko so podprli spremembe v kmetijski zakonodaji, ki bodo dale prednost mladim in razvojno naravnanim družinskim kmetijam.
Na Ptuju so na novinarski konferenci sodelovali Milan Unuk, predsednik območne enote KGZS Ptuj, Franc Küčan, predsednik območne enote KGZS Murska Sobota, Doris Letina, v. d. vodje skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine, Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije in Andrej Rebernišek, direktor KGZS, Zavoda Ptuj.
V vasi Levanjci 13 družinskih kmetij obdeluje 325 hektarjev
Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je predstavil model vasi Levanjci. Pojasnil je, da v vasi kmetuje 13 družinskih kmetij, ki skupaj obdelujejo 325 ha, na katerih zagotovijo dohodek 14 kmečko zavarovanim članom kmetijskih gospodarstev. Letno vzredijo 140 govejih pitancev, namolzejo 750.000 litrov mleka, vzredijo 2.360 prašičev pitancev in 4.500 prašičev tekačev ter 150.000 piščancev broljerjev, s tem ustvarijo skupni prihodek na zaposlenega v višini 81.145 €.
Kmetije v Levanjcih so vzorno urejene in njihova proizvodnja je za vsaj 20% višja od poljedelskih kmetij, je še dejal Rebernišek in povedal, da to dokazuje, da s sprostitvijo kmetijskih zemljišč in pravim pristopom ni pričakovati zmanjšanja samooskrbe, temveč številne pozitivne učinke na samooskrbo, urejenost okolja in biodiverziteto.
Sprememba zakonodaje je nujna, so bili enotni kmetje Spodnjega Podravja in Pomurja
Organizatorji novinarske konference pa so bili enotnega mnenja, da je sprememba zakonodaje nujna, da je predlog za obravnavo dober, saj daje prednost razvoju družinskim kmetijam in uvaja zgornjo kapico zakupa državnih zemljišč do 100 ha. Trenutno niso zadovoljni z zakonodajo, ki ureja zakupe državnih zemljišč, saj daje prednost kapitalu.
Zato tudi nujno pričakujejo, da se bo hkrati spremenila vsa zakonodaja, ki bo dala prednost mladim in razvojno naravnanim kmetijam. Prav tako so pričakovanja, da se ob sprejetju zakonodaje ali vsaj ob zaključku programskega obdobja sprosti vsaj 30% državnih zemljišč, ki jih imajo v zakupu večji zakupniki (nad 100 ha državnih zemljišč). Iz razprave je bilo tudi izpostavljeno, da ne govorimo več o družbenih podjetjih (stari kombinati), temveč o znanih lastnikih podjetjih, ki imajo vpliv na upravljanje.
Foto: TM, Slavica Pičerko Peklar, Večer
