V javni televizijski razpravi je predsednica Krščanskega foruma SDS Monika Gregorčič soočila koalicijsko poslanko in razgalila vse napake vladnega zakona. Jasno je povedala, da tako pri evtanaziji kot pri asistiranem samomoru rezultat ostaja enak: smrt. Ne glede na prefinjene besede politika poskuša prikriti, da sprejema zakon, ki konča življenje, namesto da bi ga podpiral.
Gregorčičeva je opozorila, da država ne sme normalizirati uboja, dokler ni izčrpala vseh paliativnih možnosti. Danes je paliativna oskrba v Sloveniji podhranjena, družine ostajajo brez podpore, bolniki brez hospica in osebja. Namesto da bi vlada vlagala v te storitve, pripravlja zakon, ki bo ljudi “reševal” na najcenejši način. To je moralno nedopustno in v nasprotju s poslanstvom države.
Nasprotniki zakona so v razpravi našteli številne etične, pravne in verske argumente. Med drugim so poudarili, da zakon dovoljuje laž na mrliškem listu: na papirju bo “naravna smrt”, čeprav bo šlo za usmrtitev. Takšna netransparentnost ruši zaupanje in onemogoča nadzor. Opozorili so tudi, da v državah, kjer je smrt legalizirana, hitro sledijo razširitve na invalidne, depresivne in celo otroke – zato je strah pred “drsečo klančino” več kot upravičen.
Poleg moralnih argumentov je razprava razkrila tudi praktične posledice. Kdo bo nadziral, kako se izvaja zakon, če v zdravstvu že danes primanjkuje kadra? Kako bomo preprečili pritisk na bolne, naj sprejmejo smrt, ko pa se država ni sposobna spopasti z dolgotrajno oskrbo? Vladni zagovorniki zakona na ta vprašanja niso imeli jasnih odgovorov, kar kaže, da niso pripravljeni na realnost.
Gregorčič je zato pozvala k uporu proti kultu smrti in k zahtevi za dostojanstveno paliativno oskrbo. Pravi odgovor na trpljenje ni injekcija, temveč vlaganje v zdravstvo, podporo družinam in širjenje hospicnih storitev. Referendum je priložnost, da to sporočilo potrdimo: raje kot smrt izberimo življenje in solidarnost.
MR
