Vladajoča stranka Goloba izgublja zaveznike – in to spektakularno. Znani poslovnež Joc Pečečnik, do nedavnega predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), je moral ponesti šila in kopita s svojega položaja zaradi neverjetno servilnega in lažnivega poskusa pomagati Golobu v predvolilni kampanji. Kot je zapisal Jančič, je Pečečnik zaradi “neverjetno sluzavega poskusa propagandne pomoči Robertu Golobu” dejansko odletel z vrha kluba slovenskih podjetnikov. Zgodilo se je tako rekoč čez noč: še v sredo zvečer je Pečečnik v imenu SBC medijem razpošiljal hvalospeve o premieru Golobu, v četrtek pa se je že vsula plaz kritik in do večera je Pečečnik odstopil kot predsednik SBC.
Kaj se je zgodilo? Vlada Roberta Goloba je nameravala tik pred volitvami sprožiti 40.000 evrov vredno reklamno kampanjo o svojih “uspehih” – seveda z davkoplačevalskim denarjem. Ko je javnost za to izvedela, je bilo ogorčenje tako močno, da je vlada kampanjo s težkim srcem preklicala. A komaj so se vladniki umaknili, je na sceno stopil Golobov prijatelj Joc Pečečnik. Pečečnik, znan podjetnik (lastnik Interblocka) in predsednik SBC, ki je bil med povabljenci na slavnem Golobovem obredu “vse ljubezni” (poroki z izbrano Tino), je očitno želel ustreči svojemu vplivnemu znancu. V sredo zvečer je torej PR služba SBC vsem medijem poslala pismo, podpisano s strani Joca Pečečnika, v katerem ta do neba kuje vladni predlog Zakona o participaciji delavcev pri dobičku. Še posebej je Pečečnik v pismu poudaril, da je “aktualni predsednik vlade Robert Golob presegel vse dosedanje predsednike vlad in ministre” in po 20 letih izpolnil obljubo o zakonu, ki ga da vse vlade od 2006 naprej niso uspele sprejeti. Vabil je novinarje k branju in objavi njegovega pisma – skratka, brezplačna reklama za Golobovo vlado, poslana v imenu celotnega kluba podjetnikov.
A Pečečnik se je močno uštel. Njegovo pisanje je bilo polno neresnic in zlahka dokazljivih laži. Že v prvem stavku, ko trdi, da so “vse vlade od 2006 dalje samo obljubljale ta zakon, pa ga nihče ni sprejel – šele zdaj Golob dela pravo stvar”, je udaril mimo. Resnica: Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku je bil sprejet leta 2008, v času vlade Janeza Janše (SDS) – državni zbor ga je izglasoval, podpisal pa ga je takratni predsednik Danilo Türk. Da, prav ta “herojski dosežek”, s katerim se Pečečnik baha, je bil dejansko izveden že pred 18 leti. Golobova vlada pri tem nima nobenih zaslug. Še več, Pečečnik hvali, kako sta minister Matjaž Han in sekretar Matevž Frangež pripravila zakon, a da ga je “na koncu pravo stvar vendarle naredil predsednik vlade Golob”. Tudi to je zavajanje: najnovejši zakon o participaciji še sploh ni sprejet – v proceduri je, a do volitev zanesljivo ne bo uveljavljen. In četudi bo (morda s pomočjo naslednje vlade) nekoč sprejet, bo veljal za naprej, saj Golobova garnitura v svojih štirih letih mandata ni zmogla ničesar izpeljati do konca. Skratka, Pečečnik je podelil Golobu zasluge, ki mu nikakor ne pripadajo, hkrati pa je iz spomina izbrisal dosežek Janševe vlade iz leta 2008. To je potvarjanje zgodovine in značilno za propagando Svobode: zanikati, da je Janša kadarkoli kaj dobrega naredil, in vse zasluge pripisati “novemu odrešeniku” Golobu, čeprav gre le za reciklažo starih idej.
Podjetniki – člani SBC – so bili nad tem dopisom ogorčeni. Predstavljajte si, da se znajdete v pismu, ki hvali politika, s katerim se morda sploh ne strinjate, pa vas nihče ni nič vprašal. Mnogi člani SBC so protestirali, zakaj naj bi klub uradno propagiral eno stranko in izrekal neresnice. Že naslednji dan je prišlo pojasnilo: Pečečnik je razposlal dodatno sporočilo, v katerem je dejal, da njegovo pismo ni uradno stališče SBC in njenih članov, ampak zgolj njegovo osebno mnenje, s katerim se nekateri člani ne strinjajo. Ob tem je še dodal: “Jaz svojega stališča nisem spremenil.” A škoda je bila narejena. Člani kluba so bili besni, da je Pečečnik zlorabil funkcijo za svojo privatno agitacijo. Vrhunec je bila nato ekspresna seja upravnega odbora SBC, kjer je Pečečnik ponudil svoj odstop – in ta je bil sprejet. Golobov “mačkon” (kot so Pečečnika hudomušno poimenovali, namigujoč na Golobovo prisrčno poimenovanje “mucke” za svoje prijateljice) je tako pogorel na celi črti. Želel je biti preveč zvit, pa se je opekel.
Vso to blamažo je Pečečnik zakuhal sam, da bi – kot kaže – ustregel Golobu in mu pomagal, ko vlada ni smela sama sebe hvaliti z oglasi. A rezultat je katastrofalen: izgubil je ugled med kolegi podjetniki in moral zapustiti predsedniški stolček kluba, ki ga je soustanovil. Še huje, postal je tarča posmeha v javnosti. Kaj ga je pičilo, da je kot predsednik SBC, ki naj bi zastopal interese podjetnikov, začel javno kovati slavo politikom? Številni uspešni poslovneži, člani kluba, se niso strinjali z njegovo nekritično hvalo Golobove vlade. Realno gledano, Golobova vlada podjetnikom ni ravno naklonjena – spomnimo se višanja davkov, eksperimentov z delovno zakonodajo, pa seveda nesmiselne prepovedi financiranja strank s strani podjetij. Zadnje še posebej bode: zakon iz leta 1994 prepoveduje podjetjem financirati politične stranke ali kampanje, kar je ena najnazornejših socialističnih zakonodaj na Zahodu. Podjetnikom je dobesedno prepovedano imeti vpliv na politiko preko donacij – lahko prispevajo le fizične osebe in še to omejeno. In ravno zato smo nedavno imeli t.i. “afero hamburger”: podjetnik Primož Novak (ustanovitelj burger verige Lars&Sven) je na Facebook profilu svojega podjetja izrazil podporo Logarjevim Demokratom, kar so levi mediji takoj napadli kot kršitev, češ podjetje ne sme agitirati. No, Pečečnik je zdaj storil nekaj zelo podobnega, le da v prid Golobovim. V imenu celotnega kluba podjetnikov (ne le svojega podjetja) je praktično vodil kampanjo za Goloba. To je absolutno neokusno in v nasprotju z namenom zakonodaje, ki naj bi podjetja držala zunaj politike. Levičarji so si s tem zakonom želeli zvezati roke “tajkunom” pri podpori desnih strank – zdaj pa vidimo, da se poskuša njihova lastna elita izmuzniti tem pravilom z mehko propagando. Pečečnik je hotel Golobu priskrbeti naslovnice in hvalospeve v medijih, kot razkriva tudi nenavaden SMS, ki ga je poslal novinarki Petri Sovdat (Finance): “Kje si ti mačka? Nič več ne težiš s svojimi vprašanji? Maš naslovnico zame, da pohvalim Goloba?”. Sovdatova ni “padla” na to provokacijo – namesto da bi mu uredila naslovnico, je raje javno objavila to njegovo osladno ponudbo. S tem ga je seveda še dodatno osmešila.
In tako se je končala epizoda “Golobovega mačkona”. SDS ob tem zadovoljno ugotavlja, da se resnica vedno razkrije. Pečečnik je hotel pisati zgodovino na novo, pa ga je zgodovina – v obliki Janševega že sprejetega zakona iz 2008 – postavila na laž. Poskušal je medije kupiti s sladkimi besedami, pa so ga (vsaj nekateri) novinarji zavrnili. Ključni ljudje v gospodarstvu, ki cenijo avtonomijo kluba, so se postavili pokonci in dali vedeti, da SBC ni podaljšek vladne PR službe. To je dober znak: v slovenski družbi še tli dovolj integritete, da celo pod Golobovo oblastjo ne uspe prav vsaka propaganda. Podjetniki očitno ne bodo pustili, da jih ena struja zlorablja za svojo kampanjo.
Ta zgodba ima več poučnih vidikov. Prvič, kaže na obup Golobove ekipe, ki po vseh škandalih in polomijah išče zunanje potrditve svojih “uspehov” – pa jih ne najde, zato mora nek PR-ovec napisati pravljico, ki pa se takoj razblini. Drugič, razkriva razkroj morale med Golobovimi privrženci: pripravljeni so brez sramu lagati javnosti, da bi svojega šefa prikazali kot “največjega”, četudi podatki dokazujejo nasprotno. In tretjič, prinaša lekcijo, da se podcenjevati Janševe vlade ne izplača. Kar je SDS naredila dobrega, bo ostalo zapisano – lahko poskusiš zabrisati, a dokumenti in spomin so tu. Zakon o delitvi dobička iz 2008 je prav tak primer: Janševa ekipa ga je izpeljala, a so ga kasnejše leve vlade pustile neuresničenega. Zdaj, tik pred volitvami, se Golob hvali s predlogom podobnega zakona, ki pa ga niti ne spravi skozi parlament – pa bi rad slavil. Ne bo šlo.
SDS verjame, da volivci vidijo skozi te igrice. Golob se rad pohvali, da je “najboljši premier”, a ko je njegov “mačkon” poskusil to razglasiti, so ga lastni somišljeniki nagnali od korita. Prav je tako. Slovenska podjetniška skupnost noče biti orodje strankarske propagande. Ko bo SDS po volitvah sestavljala vlado, bo dialog s podjetniki temeljil na medsebojnem spoštovanju in resnici, ne pa na osladnih lažeh. Golob in njegovi pohlevni prijatelji lahko jemljejo ta dogodek kot opozorilo: ljudje niso neumni. Resnica prej ali slej zmaga nad propagando – tokrat je potrebovala manj kot 24 ur.
Naj za konec citiramo kar Petra Jančiča: “Da te na laži ujamejo v prvem stavku, je velik propagandni dosežek”. Pečečnik je Golobu naredil medvedjo uslugo, a v resnici je dosegel le to, da je razgalil propagandno mašinerijo Svobode. Volivci bodo 26. aprila temu primerno presodili. SDS ostaja zvesta resnici in spoštovanju dejstev – in verjamemo, da državljani to znajo ceniti.
MR
