Slovenija je sredi vse bolj zaostrene hidrološke suše. Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin, visokih temperatur in zmanjševanja zalog vode v tleh je vodnatost rek ter potokov nižja od običajne za ta del leta, nekateri manjši izviri pa so že presahnili.
Država zato ni ostala samo pri pozivih k odgovornemu ravnanju. Inšpektorji za naravo in vode so začeli izvajati poostrene nadzore odvzemanja vode iz vodotokov, predvsem pri uporabnikih, ki imajo izdana vodna dovoljenja. Prednostno obravnavajo tudi prijave o domnevno nedovoljenem črpanju.
To je nadaljevanje ukrepanja, ki se je začelo konec julija. Direkcija Republike Slovenije za vode je takrat opozorila na ekstremno povečanje uporabe potopnih črpalk in drugih naprav za črpanje vode iz strug. Ponekod so bili vodotoki zaradi kombinacije suše in odvzemov že popolnoma izsušeni, s tem pa so bili neposredno ogroženi vodni organizmi in celotni habitati.
Zakon je jasen. Črpanje vode iz vodotoka za zalivanje ali namakanje je posebna raba vode in zahteva vodno dovoljenje. Tudi imetnik dovoljenja pa vode ne sme odvzemati neomejeno – ko pretok pade pod ekološko sprejemljivo raven, se mora črpanje ustaviti.
Za fizične osebe so za nedovoljen odvzem predvidene globe od 400 do 1.200 evrov, za pravne osebe pa so kazni bistveno višje.
Pomembna je predvsem hitrost odziva. Direkcija je 31. julija objavila javno opozorilo in napovedala ukrepanje, teden pozneje pa je Inšpektorat že potrdil poostrene nadzore na terenu.
Po naši uredniški oceni je prav takšno delovanje znak spremembe, ki jo ljudje od države pričakujejo: problem je zaznan, javnost je opozorjena, nato pa pristojni organi dejansko preverijo stanje. Po štiriletnem obdobju, ki so ga številni kritiki prejšnje oblasti doživljali kot čas počasnih postopkov in prevelike administrativne inertnosti, mora biti standard nove vlade prav nasproten – hitro, jasno in izvršljivo ukrepanje.
To ne pomeni, da mora država kmeta ali vrtičkarja ob suši obravnavati kot sovražnika. Nasprotno. Kmetijstvo v takšnih razmerah vodo nujno potrebuje. Toda rešitev ne more biti tekmovanje, kdo ima močnejšo črpalko in bo iz skoraj prazne struge odvzel še zadnjo vodo.
Zato morata nadzor in razvoj hoditi skupaj. Janševa vlada mora ob sankcioniranju nedovoljenih odvzemov pospešiti tudi namakalne sisteme, zadrževalnike, učinkovitejše upravljanje vodnih virov ter druge rešitve, ki bodo kmetom omogočale zakonit in zanesljiv dostop do vode.
To je tudi bistvo dobre države: pravila morajo veljati, vendar mora oblast hkrati ustvariti pogoje, da jih je mogoče spoštovati.
Sedanja vlada je vajeti prevzela 4. junija. Pri upravljanju suše se že kaže bolj operativen pristop – opozorilo, nadzor in vzporedna usmeritev v preventivne kmetijske ukrepe.
Končni rezultat bo seveda mogoče oceniti šele čez čas. Toda prvi signal je pozitiven: ko so vodotoki ogroženi, država ne čaka, da bo voda popolnoma izginila, ampak pošilja nadzor na teren.
MR
