Ameriški delniški indeksi so pretekli četrtek dosegli nove rekorde, lepo donosnost pa so dosegle tudi evropske borze. Za evropske varčevalce je bila rast delniških trgov nekoliko manj opazna, saj je ameriški dolar v primerjavi z evrom izgubil dober odstotek, od konca marca pa kar približno 15 %. Precej vlagateljev ne razume, zakaj so delniški tečaji tako visoki, ko pa imamo v zahodnem svetu vendarle očitne težave z obvladovanjem pandemije koronavirusa.
Odgovor gre iskati v hitrem in močnem odzivu centralnih bank in vlad, poleg tega pa so gibanja borz usmerjena v prihodnost in ne toliko v sedanjost. Po zaslugi cepiv pa vlagatelji na prihodnost gledajo z zmernim optimizmom, saj vse več držav dovoljuje uporabo novih cepiv. ZDA so preko urada FDA v preteklem tednu podale pozitivno mnenje o cepivu družbe
Moderna, Švica pa je dovolila uporabo cepiva družb Pfizer in BioNTech. Tudi EU naj bi v kratkem sprejela odločitev. Pričakuje se, da bo kar 80 % Američanov lahko prejelo cepivo do naslednjega poletja.
V preteklih tednih je bilo prelitega precej črnila o fiskalnih paketih, ki vsebujejo pomoči podjetjem in prebivalstvu. Pogajanja v ameriškem kongresu so bila dokaj pestra, v nedeljo pa so vendarle sklenili dogovor o svežnju pomoči, vrednem 900 milijard dolarjev. Vsak Američan bo dobil 600 dolarjev enkratne pomoči, brezposelni pa tedensko 300 dolarjev. Tudi EU je napravila korak naprej v boju proti pandemiji: pravniki Evropske unije so namreč odobrili 1.800 milijard evrov vreden paket fiskalne pomoči. Ne glede na enormne zneske pa bo po mnenju Evropske komisije letošnji BDP v Evropski uniji nižji za kar 7,8 % na letni ravni. Dokaj podoben upad (-7,6 %) Banka Slovenija predvideva za gospodarsko rast naše države. Vrnitev na raven pred pandemijo se pričakuje leta 2022. Dokaj dobro stanje Slovenije se odraža tudi v relativno visoki bonitetni oceni AA-, ki jo je pretekli teden potrdila bonitetna hiša Standard & Poor's. Evropski voditelji se poleg pandemije ukvarjajo še z brexitom. Minevajo 4 leta in pol od referenduma, končnega dogovora pa še vedno ni. Politiki imajo samo še nekaj dni, da sklenejo sporazum, sicer bo trgovanje z začetkom naslednjega leta potekalo po pravilih WTO (Svetovna trgovinska organizacija), kar bi pomenilo uveljavitev tarif in otežen pretoka blaga in kapitala.
Nekoliko ironično je, da je glavni kamen spotike ravno ribolov, čeprav ta dejavnost predstavlja zgolj 0,1 % britanske ekonomije. Cena nafte je v preteklem tednu beležila sedmi zaporedni teden rasti; cena sodčka brent je pridobila skoraj 5 %, merjeno v dolarjih. Precej dobro obvladovanje pandemije in posledična rast gospodarske aktivnosti na Kitajskem namreč viša njihovo povpraševanje po črnem zlatu, kar se odraža tudi v ceni surovine.
Za konec pa poglejmo še na zanimiv trg kripotovalut. Minevajo tri leta od prave kriptomanije, ki se je za mnogo vlagateljev končala dokaj klavrno. Izjemna rast večine kriptovalut v preteklem tednu spominja na omenjeno obdobje, z eno pomembno razliko: danes vse več profesionalnih institucij priznava potencial teh instrumentov in jih tudi vključuje med svoje storitve. Bitcoin je brez težav presegel magično mejo 20 tisoč dolarjev in se povzpel celo prek 24 tisoč dolarjev. Če se bo Bitcoin res izkazal kot alternativa zlatu, bo pokazal čas, vsekakor pa vlagateljem priporočamo ustrezno razpršeno premoženje, kjer delnice, obveznice in depoziti predstavljajo glavnino portfelja.
Rok Potočnik, upravitelj premoženja, NLB Skladi, d.o.o.
