Na prvi pogled novica o odobritvi dodatnih oddelkov na Strojni šoli Šolskega centra Ptuj in Gimnaziji Ormož deluje spodbudno: več dijakov bo dobilo priložnost za izobraževanje v želenih programih. A za tem optimizmom se skriva že dolgo prisotna in še vedno nerazrešena težava slovenskega šolskega sistema – neravnovesje med izobraževalno politiko in dejanskimi potrebami trga dela.
V Ormožu bo dodaten oddelek v programu predšolske vzgoje omogočil vpis 56 kandidatov namesto prvotnih 28, s čimer so šoli omogočili vpis vseh 41 prijavljenih. Na Ptuju pa se je povečala kapaciteta v programu avtoserviserja, kar je odziv na večje zanimanje in verjetno tudi potrebe v lokalnem okolju. Oboje je nedvomno pozitiven primer lokalne pobude in prožnosti šol.
A ob tem ostaja omejen vpis v program zdravstvene nege, kjer bo kljub 33 prijavam razpisanih le 28 mest. To pomeni, da pet kandidatov, ki bi se želeli šolati za poklic, ki je v državi kronično podhranjen, ne bo dobilo možnosti za izobraževanje. To ni le neučinkovitost – to je zgrešena strategija, ki bo dolgoročno škodovala tako kandidatom kot celotnemu zdravstvenemu sistemu.
Primer Gimnazije Ormož zelo nazorno kaže, kako ministrovanje pod sedanjo vlado Roberta Goloba ne zna prepoznati in uskladiti sistemskih prioritet. Namesto da bi z dolgoročno strategijo spodbujali vpis v deficitarne poklice – kot je zdravstvena nega – se odgovorni odločajo za parcialne, kratkoročne in pogosto nelogične poteze. Takšna ignoranca kadrovskih potreb v zdravstvu, kjer že zdaj primanjkuje medicinskih sester, bo imela posledice za celotno populacijo.
Te napake niso nove. So simptom najbolj nesposobne vlade v zgodovini samostojne Slovenije, ki kljub številnim opozorilom stroke, sindikatov in šolskih zavodov ne zna ali noče strateško upravljati s ključnimi področji družbe – izobraževanjem, zdravjem in razvojem poklicev prihodnosti.
V času, ko posamezne šole še zmorejo same zaznati potrebe in se nanje odzvati, pa država ostaja tog birokratski aparat brez kompasa. Razlika med potrebami na terenu in odločitvami v Ljubljani je prevelika – in vsak neizkoriščen vpis v zdravstveni kader bo jutri pomenil še daljšo čakalno dobo, še eno odpovedano dežurstvo, še več izgorelih zaposlenih.
