Ob razglasitvi Prešernovih nagrajencev je dobitnik nagrade za življenjsko delo, fotograf Stojan Kerbler za STA dejal, da nagrado razume kot priznanje klasični avtorski fotografiji in pa priznanje slovenski fotografiji nasploh.
Stojan Kerbler – osrednja osebnost slovenske fotografije
Fotograf Stojan Kerbler pa je po zapisu v obrazložitvi Prešernove nagrade nedvomno osrednja osebnost slovenske fotografije: “Njegov fotografski opus je čudovita freska bivanja in življenja haloških ljudi in predstavlja resnično vrednoto nacionalnega pomena, o kateri se lahko poenoti strokovna in tudi laična javnost. Kerbler je nepretenciozno, s svojo skromnostjo, ljubeznijo in odgovornostjo do sočloveka postavil visoka merila čiste črno-bele analogne fotografije in vzpostavil referenčni okvir humanistične fotografske senzibilnosti in estetike tudi za prihodnje rodove,” še piše v obrazložitvi.
Analogna črno-bela fotografija, na kateri prevladujejo motivi vsakodnevnega življenja prebivalcev Haloz je Stojana Kerblerja zasidrala kot eno osrednjih osebnosti slovenske fotografije. Ob tem se mu zdi zanimivo, da ga štejejo “za fotografa na domačem dvorišču”, saj je fotografiral najprej na Ptujski Gori, potem v Ptuju in Halozah, zdaj spet v Ptuju in okolici. In zanimivo, da slika tisto, kar res zelo dobro pozna. Konec leta 2018, ob njegovi 80-letnici, smo njegove fotografije med drugim lahko občudovali tudi v Moderni galeriji.
Kerbler prejemnik Zlate ptice in nagrade Prešernovega sklada
Stojan Kerbler, rojen leta 1938 na Ptujski Gori, je bil vse življenje dejaven v fotografskih klubih in je med najbolj zaslužnimi za razvoj domače fotografske klubske scene. Leta 1963 je bil v Ljubljani med soustanovitelji Fotogrupe ŠOLT, po diplomi se je včlanil v Fotoklub Maribor.
Leta 1971 je v Mariboru sodeloval na skupinski razstavi Mariborski krog, ki je bila prelomna za razvoj slovenske fotografije, in istega leta pripravil samostojno razstavo Portreti s ptujskih ulic. Tematiki Haloz je posvetil tudi cikel Haložani, za katerega je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada. Med njegovimi tematsko zaokroženimi cikli so denimo Portreti s ptujskih ulic, ki jih je prvič razstavil leta 1971. Zanje je dobil nagrado zlata ptica, ki so jo tedaj prvič podelili za področje fotografije. Posebno mesto v njegovem opusu zavzema cikel Koline, ki ga imajo številni kritiki za vrhunec njegovega ustvarjanja.
V 60-letni karieri je nastopil na številnih skupinskih in samostojnih razstavah – okrog 600 jih je bilo v nekdanji Jugoslaviji, še okrog 600 pa v več kot 50 državah po vsem svetu. Prejel je več kot 500 nagrad in priznanj. Njegova dela so odkupile pomembne svetovne fotografske zbirke.
Prešernovim nagrajencem bodo nagrade izročili v petek, 7. februarja, na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Letošnji nagrajenci Prešernovega sklada pa so igralka Nina Ivanišin, akordeonist in skladatelj Luka Juhart, filmski režiser Rok Biček, kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalec Nejc Prah in prevajalka Suzana Koncut.
Vir in foto: arhiv Stojan Kerbler (www.stojankerbler.com)
