Mlinar Vladimir Korošec iz Zabovcev pri Ptuju je letošnji najstarejši obrtnik

OZS, nagrade, obrtniki, mlinar, korošec

OZS podelila priznanji obrtnik in podjetnik leta

Na slavnostnem dogodku, ki je bil sinoči na Brdu pri Kranju, je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) prvič hkrati podelila kar dve prestižni priznanji – Obrtnik leta 2017 in Podjetnik leta 2017. Na dogodku so podelili tudi mojstrske diplome že 17. generaciji mojstrov in mojstric. Za najstarejšega letošnjega obrtnika pa je bil razglašen mlinar Vladimir Korošec iz Zabovcev pri Ptuju, ki se je z dejavnostjo začel na očetovem mlinu ukvarjati pred šestdesetimi leti.

OZS skrbi za dvig ugleda obrtnih poklicev, obrtne dejavnosti in njenih nosilcev ter spodbuja odličnost in kakovost obrtnih storitev in izdelkov. Že petnajsto leto zapored so podelili prestižno priznanje Obrtnik leta, ki ga prejme obrtnik za svoje poslovne dosežke in odličnost. Po nekaj letih premora pa je OZS podelila tudi priznanje Podjetnik leta, ki ga prejme podjetnik, ki s svojo inovativnostjo, ambicioznostjo in podjetniškim čutom pomika meje mogočega in pomeni presežek v slovenskem podjetništvu. Do sedaj je OZS nagradila kar 24 izjemnih podjetnikov.

Poklon Korošču, ki ohranja tradicijo mlinarstva

Utrinek s slovesne podelitve priznanja najstarejšemu obrtniku leta. Foto: Suzana Lep Šimenko

Posebno priznanje je letos prejel Vladimir Korošec, ki je mlinar že od leta 1957 in je zaslužen da je njihova družinska tradicija živi že več kot dvesto let. Vladimirjev oče Josip Korošec je mlin na sedanji lokaciji v Zabovcih v občini Markovci postavil leta 1939, začel pa je obratovati šele leto dni po vojni. Država ga je še isto leto nacionalizirala, Vladimir pa leta 1955 vzel v najem, pet let pozneje pa ga je tudi odkupil. Leta 1992 je registriral podjetje Mlin Korošec, v katerem je bil 15 let direktor. Podjetje zdaj vodi sin Daniel Korošec, v milu pa je vsak mogoče srečati tudi Vladimirja Korošca, ki s tem daje zgled sodelavcem, pa tudi vnukom, ki že gredo po njegovih stopinjah.

Podjetje ves čas vlaga v razvoj in se prilagaja potrebam trga. Proizvodnja je skoraj v celoti avtomatizirana, kar pomeni neprimerljivo višjo produktivnost kot v prejšnjem stoletju. Medtem ko so v starem mlinu zmleli poldrugo tono zrnja na dan, ga danes več kot 80 ton. Tako vsako leto zmeljejo okoli osem tisoč ton pšenice, tisoč ton rži ter 500 ton ajde in koruze, so med drugim zapisali v Dnevniku.

TM, OZS, foto: Bobo (naslovna fotka)