Vsako leto ob velikonočnih praznikih in predvsem ob prvem maju po Sloveniji zagori veliko kresov. Kresovanje je del slovenske tradicije, povezano je z druženjem, praznovanjem, simboliko pomladi in skupnostnim življenjem. V številnih krajih se ob kresovih zberejo družine, prijatelji, društva in lokalne skupnosti. A ob tem ne smemo pozabiti, da kurjenje v naravnem okolju ni zgolj prijeten običaj, temveč tudi ravnanje, ki lahko ob neprevidnosti povzroči resne požare, ogrozi ljudi, živali, objekte, gozdove in drugo premoženje.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje zato organizatorje javnih prireditev s kresovanjem ter vse posameznike, ki bodo kurili kresove v naravnem okolju, opozarja, da morajo upoštevati napotke, omejitve in prepovedi iz Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Posebej pomembno je, da je prostor okoli kurišča očiščen vseh gorljivih snovi vsaj en meter od roba kurišča, da je kres ves čas pod nadzorom polnoletne osebe in da se ob vetrovnem vremenu kresa ne sme prižigati. Če kres že gori in se veter okrepi, je treba kurjenje prekiniti.
Pri pripravi kresa je treba poskrbeti, da je kurišče ustrezno urejeno. Če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče obdano z negorljivimi materiali, kot so pesek, kamenje, zemlja ali opeka. Pri kurjenju je dovoljeno uporabljati predvsem lesni material, prepovedana pa je uporaba nevarnih, vnetljivih ali eksplozivnih snovi. Prav tako je priporočljivo uporabiti čim bolj suh les, saj mokri ali neprimerni materiali povzročajo več dima, slabše gorenje in večje tveganje za nepredvidljivo širjenje ognja.
Posebno odgovornost imajo organizatorji javnih prireditev s kresovanjem. Na takšnih dogodkih mora biti zagotovljena požarna straža, ki jo lahko izvajajo le krajevno pristojne gasilske enote oziroma gasilci. To ni formalnost, temveč nujen varnostni ukrep. Večji kres, več ljudi in večje prizorišče pomenijo tudi večje tveganje, zato mora biti varnost urejena že pred začetkom dogodka, ne šele takrat, ko nastane težava.
Po končanem kurjenju dela še ni konec. Ogenj in žerjavico je treba popolnoma pogasiti, priporočljivo pa je, da se kurišče prekrije z negorljivim materialom, na primer s peskom ali zemljo. Prav žerjavica, ki na prvi pogled deluje nenevarno, je lahko razlog za kasnejši izbruh požara, še posebej ob suhem vremenu ali vetru. Odgovorno ravnanje zato pomeni, da se kraj kurjenja zapusti šele takrat, ko je popolnoma jasno, da nevarnosti ni več.
Če je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je kurjenje kresov v naravnem okolju prepovedano. To pomeni, da tradicija v takšnih razmerah ne more imeti prednosti pred varnostjo. Suša, veter in visoke temperature lahko povzročijo, da se ogenj razširi izjemno hitro, zato je treba dosledno spremljati uradna obvestila in morebitne prepovedi. Pred kurjenjem se je smiselno seznaniti tudi z dodatnimi lokalnimi omejitvami, saj lahko občine, predpisi o gozdovih ali pravila na zavarovanih območjih določajo dodatne pogoje in prepovedi.
V primeru, da kres povzroči požar, je treba najprej poskusiti ogenj pogasiti, če je to mogoče varno storiti. Če ga ni mogoče obvladati, je treba takoj poklicati številko 112. Pristojni regijski center za obveščanje bo nato na kraj napotil ustrezne gasilske enote. Hitro obveščanje je pri požarih odločilno, saj lahko že nekaj minut pomeni razliko med manjšim incidentom in večjo škodo.
Kresovanje naj zato ostane lep običaj, vendar le, če je izvedeno odgovorno. Vsak organizator in vsak posameznik mora razumeti, da ogenj v naravnem okolju zahteva resnost, previdnost in spoštovanje pravil. Prvomajski ali velikonočni kres naj bo priložnost za druženje in praznovanje, ne pa razlog za intervencijo gasilcev, ogrožanje narave ali povzročanje škode. Tradicija je dragocena, vendar mora biti varnost vedno na prvem mestu.
MR
