Demografski upad mora dobiti vidnejše mesto v evropskih razpravah, je na vrhu MED9 v Splitu predlagal premier Janez Janša. Ob srečanju 7. oktobra je staranje in zmanjševanje prebivalstva povezal z dolgoročnimi razvojnimi ter migracijskimi izzivi. Voditelji so obravnavali tudi energijo, varnost, evropski proračun in razmere v Sredozemlju.
Vrh je potekal pod geslom varnejšega, trajnostnejšega in odpornejšega Sredozemlja. Skupna razprava je poudarila sodelovanje držav pri stabilnosti in odpornosti gospodarstev, energetskih sistemov ter lokalnih skupnosti.
Demografija kot tema prihodnjega vrha
Janša je navedel, da v državah MED9 živi približno 200 milijonov ljudi, razlika med rojstvi in smrtmi pa po njegovih besedah pomeni izgubo okrog 1.500 prebivalcev dnevno. Z navedbo je opozoril na dolgoročne posledice naravnega upada.
Predlagal je, da bi bila demografija med pomembnimi temami naslednjega srečanja. Gre za predlog nadaljnje vsebinske usmeritve, ne za že sprejet skupni program novih demografskih ukrepov ali nov finančni sklad.
Njegovo povezovanje praznjenja prostora z migracijskimi pritiski predstavlja politični pogled na dolgoročne izzive. Iz tega ni mogoče sklepati, da je na vrhu že nastala nova enotna evropska demografska politika.
Različne razmere na migracijskih poteh
Premier je opozoril, da se učinki evropskega migracijskega pakta med posameznimi potmi razlikujejo. Ocenil je, da zmanjševanje nezakonitih prehodov na nekaterih poteh ni primerljivo z razmerami na zahodnobalkanski poti.
Zagovarjal je učinkovitejše varovanje zunanjih meja in solidarnost z bolj izpostavljenimi državami. Slovenski cilj je opisal kot močan nadzor na zunanji meji ter čim manj nadzora znotraj schengenskega območja.
To je pomembna razlika med zunanjim upravljanjem meja in prostim pretokom znotraj povezave. Nastop ne pomeni samodejne odprave vseh obstoječih notranjih nadzorov ali novega režima na posameznem prehodu.
Pogovor s hrvaškim premierjem
Pred vrhom se je Janša srečal z Andrejem Plenkovićem. Med temami so bili sodelovanje pri nezakonitih migracijah, evropska perspektiva jugovzhodne Evrope in dvostranski odnosi Slovenije ter Hrvaške.
Voditelji MED9 so širše obravnavali še večletni finančni okvir Evropske unije, širitev povezave, Bližnji vzhod in trajnostni razvoj Sredozemlja. Demografski poudarek je tako dopolnil obstoječe varnostne in gospodarske vsebine srečanja.
Pomen tudi za lokalna okolja
Za Spodnje Podravje so demografska vprašanja pomembna pri razvoju storitev, delovnih mest in pogojev za mlade. Vrh pa ni določil novega posebnega ukrepa ali zneska za posamezno tukajšnjo občino.
Najbolj konkreten rezultat predstavljenega nastopa je predlog, da bi MED9 tej temi namenil več pozornosti. Njena nadaljnja obravnava bo pokazala, ali se bo razprava razvila v usklajene in izvedljive odgovore na dolgoročne spremembe prebivalstva.



















