Kurjenje zelenega odpada na dvoriščih in v naravi strogo prepovedano – kršiteljem grozijo visoke globe

Z začetkom pomladi se v mnogih gospodinjstvih in na kmetijah poveča količina zelenega odpada – odrezanih vej, listja, ostankov okrasnih rastlin in podobno. Mnogi se ob tem še vedno odločajo za na videz enostavno, a v resnici prepovedano rešitev: kurjenje. Kot opozarja Občinski inšpektorat Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, je takšno ravnanje v večini primerov nezakonito in kaznivo.

Kurjenje je prepovedano – z redkimi izjemami

Kot poroča Stanka L. za dne 3. 4. 2025, se vse več občanov pritožuje zaradi dima in smradu, ki nastajata ob kurjenju zelenega odpada na dvoriščih stanovanjskih hiš in v naravnem okolju. Kurjenje tovrstnih odpadkov je izrecno prepovedano, razen v izjemnih primerih, povezanih s kmetijsko dejavnostjo in ob strogo določenih pogojih.

V Sloveniji to področje urejajo Uredba o odpadkih, Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Zakon o gozdovih ter številni občinski odloki. Vsi ti predpisi jasno določajo, da je kurjenje komunalnih in zelenih odpadkov na prostem prepovedano, saj ne gre zgolj za okoljski, temveč tudi za zdravstveni in požarni rizik.

Kaj torej storiti z zelenim odpadom?

V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom imata občani dve zakoniti možnosti:

1. Kompostiranje na lastnem vrtu – odpadke se odlaga v domači kompostnik, kjer se razgradijo v koristno humusno maso.

2. Odlaganje v posebne zabojnike ali oddaja na zbirnih mestih oziroma v okviru letne zbiralne akcije izvajalca javne službe ravnanja z odpadki.

Za večje količine je možna oddaja v zbirni center, kar pa prav tako zahteva urejeno ločevanje in upoštevanje pogojev ravnanja z odpadki.

Kdaj je kurjenje dopustno?

Edina izjema je kurjenje določenih rastlinskih ostankov, ki izhajajo iz kmetijske dejavnosti in so namenjeni nadaljnji uporabi (npr. gnojenje s pepelom). A tudi to je možno le ob upoštevanju načel dobre kmetijske prakse, nikakor pa ne kot način odstranjevanja odpadkov.

Če je kurjenje dovoljeno, ga je treba izvesti izjemno previdno – z ustreznim zavarovanjem kurišča, stalnim nadzorom, čiščenjem območja in sledenjem vremenskim razmeram. Ogenj je treba po končanem kurjenju povsem pogasiti, pepel pa prekriti z negorljivim materialom.

Globe so visoke – tudi do 30.000 evrov

Kršitev predpisov je težji prekršek, za katerega so predpisane visoke kazni. Za posameznike znašajo globe od 200 do 4.500 evrov, odvisno od občine, za pravne osebe pa tudi do 30.000 evrov. Občina Majšperk denimo predpisuje globo v višini 200 evrov za posameznika, medtem ko je v Mestni občini Ptuj predvidena globa v višini 400 evrov.

Kam se obrniti v primeru kršitev?

Če zaznate nezakonito kurjenje, nemudoma obvestite pristojne službe:

• Inšpektorat RS za okolje in energijo,

• Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (požarna inšpekcija),

• občinski inšpektorat,

• ali pokličite 113 (policija) oz. 112 (Regijski center za obveščanje).

MR