Zdaj še več mednarodne prepoznavnosti kurentu in Ptuju
Novica tega tedna je prav gotovo, da so obhodi kurentov zdaj vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, o čemer je na letnem zasedanju v Južni Koreji odločil medvladni odbor za varovanje tovrstne dediščine. Gre za enega najpomembnejših izrazov varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju in na Ptuju ter v okolici, še posebej pa v Zvezi društev kurentov so to novico sprejeli z navdušenjem.
Obhodi kurentov spadajo med vidnejše pustne šege v Sloveniji. S kurentovanjem na Ptuju, ki poteka od 60. let prejšnjega stoletja, je kurent postal najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven ne samo regionalni, temveč slovenski pustni lik. Kot del pustnih oračev se dokumentirano pojavlja vsaj že od leta 1880, medtem ko se samostojne skupine kurentov pojavljajo od druge polovice 19. stoletja.
Medvladni odbor je v obrazložitvi med drugim zapisal, da obhodi kurentov združujejo različne kulturne izraze družbenih praks, uprizoritvenih umetnostih, znanj o naravi in tradicionalnih obrti. Prenos tradicij in znanj poteka med generacijami znotraj družin in društev, vanj so vključeni muzeji, šole in druge izobraževalne institucije. Vsakoletne priprave na obhode kurentov prispevajo h krepitvi skupnosti, regionalnih in lokalnih identitet.
Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov konstruiranja slovenske identitete. Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, ki je pripravilo mednarodno nominacijo, Unescov medvladni odbor o novih vpisih na reprezentativni seznam odloča na podlagi presoje strokovnega evalvacijskega telesa. V letu 2017 je tako obravnavalo 35 kandidatur. Nominacijo obhodov kurentov je ocenilo kot ustrezno in jo hkrati izpostavilo kot eno izmed vzorčnih kandidatur.
Pri pripravi nominacije, ki jo je ministrstvo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot koordinatorja varstva nesnovne dediščine in direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu. V Parizu je bila nepogrešljiva tudi pomoč slovenskega veleposlaništva, so zapisali na ministrstvu.
V Južni Koreji tudi ptujska delegacija
Zasedanja v Južni Koreji se je poleg državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik udeležila tudi delegacija s Ptuja, poleg župana Mirana Senčarja še podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest (FECC) ter dolgoletni prvi mož kurentovanja Branko Brumen, ter Vlado Hvalec, predsednik Zveze društev kurentov kot nosilca kandidature.
Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj, je ob tem povedal: »V čast nam je, da so obhodi kurentov z vpisom na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine postali del svetovno pomembnih zakladov. Kot župan se želim zahvaliti vsem generacijam kurentov in korantov, ki že stoletja negujejo kulturno dediščino obhodov kurentov, ter vsem organizacijam in posameznikom, ki jim je z zahtevno pripravo nominacije uspelo obhode kurentov uvrstiti na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Zahvala pa gre tudi vsem etnografskim in karnevalskim skupinam, ki so nepogrešljiv del pustne tradicije na Ptujskem. Na Ptuju smo izjemno ponosni, da so se uspeli ohraniti vse do danes in da ni niti najmanjše slutnje možnosti, da bi običaj v prihodnjem obdobju zamrl. Še več, vedno nove generacije mladih fantov se v kurentovih opravah pridružujejo svojim očetom.«
Obhodu kurentov leta 2012 že vpisani v slovenski register nesnovne dediščine
Kurent je najbolj množičen tradicionalen pustni lik z območja Ptuja, Ptujskega in Dravskega polja, v Halozah in Slovenskih goricah ter tesno vezan na praznovanje pusta na tem območju. Ne le to, kurent je tudi neločljiv del identitete tega dela Slovenije. Obhodi kurentov so bili leta 2012 vpisani v slovenski register nesnovne dediščine, zatem pa je bil kurent razglašen še za živo mojstrovino državnega pomena.
V želji, da bi še bolj poudarili vlogo kurenta se je pred tremi leti 20 društev kurentov povezalo v krovno organizacijo – Zvezo društev kurentov, ki je bila nosilka omenjene nominacije za vpis na Unescov seznam, so zapisali v MO Ptuj. Nominacija predstavlja izjemno priznanje nosilcem, ki to nesnovno dediščino ohranjajo in skrbijo za njen prenos iz roda v rod. Vpis pomeni tudi večjo mednarodno prepoznavnost samega pustnega lika kurenta, Ptuja in okolice ter ne nazadnje celotne države ter spodbuja ohranjanje te dediščine za prihodnje generacije, so še sporočili iz MO Ptuj.
Vlado Hvalec, predsednik Zveze društev kurentov, je povedal: »Današnji dan bo zapisan z velikimi črkami v bogati kurentovi zgodovini in usmerjal bodoče rodove, da negujejo in ohranjajo to kulturno dediščino. Kot kurent sem še posebej ponosen, da sem del te zgodbe.«
»Kurentovo obredje bo Ptuj in Slovenijo z vpisom v Unescov register nesnovne kulturne dediščine človeštva umestilo v zakladnico tisočletij kulturne dediščine in duhovnosti človeštva. Etnografska kulturna dediščina predstavlja avtentično zibelko kulturne identitete in dediščine posameznika, mesta, naroda in človeštva,« pa je povedal Branko Brumen, podpredsednik FECC.
TM, foto: arhiv MO Ptuj
