Na včerajšnji 53. redni seji Državnega sveta so državni svetniki obravnavali tri zakonodajne iniciative o ureditvi pokrajin. Predlogi zasledujejo zahtevi za več enakopravnosti med regijami, tako znotraj kot zunaj Slovenije. Predlagane spremembe bodo vplivale na kar 20 državnih podsistemov.
Predlagatelj in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je prepričan, da bo politika premogla dovolj modrosti, da bo dala pokrajinam z ustavo dodeljeno vlogo v državnem ustroju. Po dveh letih in pol soprišli do rešitev, ki so lahko velik razvojni pospešek v prihodnje, je bil odločen v svoji obrazložitvi Kovšca. Brez glasu proti so državni svetniki podprli vse tri pokrajinske zakonodajne iniciative.
Občine Spodnjegapodravja bi glede na predlog spadale v Spodnejpodravsko pokrajnino s sedežem na Ptuju, ki bi zajemala občine: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale.
Častni gost je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob tej priložnosti tudi nagovoril navzoče.
Vodja strokovne skupine dr. Boštjan Brezovnik je pojasnil okoliščine, v katerih je bilo narejeno res veliko strokovno delo, plod kar 62-ih strokovnjakov in akademikov različnih profilov ter celo 30 mednarodnih strokovnjakov. Najprej so bile narejene celovite analize, nato postavitev zamejitev teritorialnih členitev … Dosežen je bil konsenz v stroki, ki se sicer nagiba k manjšemu številu pokrajin. A želeli smo spoštovati tudi regionalne identitete, tako je nastal predlog kar 15 pokrajin s posebnim statusom glavnega mesta, je pojasnil Brezovnik ter dodal, da se ob tem ponuja optimalni model, ki zagotavlja, da lahko te pokrajine samostojno izvajajo vse naloge in prevzamejo pristojnosti. Problem migracijskega pritiska na glavno mesto, praznjenje podeželja, staranje prebivalstva in odhod mladih v tujino je jasen znak, da je treba nekaj spremeniti tudi na področju regionalne samouprave. In tako so nastale tri zakonodajne iniciative. Dr. Gorazd Trpin je poudaril pomen oblikovanja družbenih interesov, kjer se je pokazalo, da manjka ta druga raven s pokrajinami, saj je mnenja, da brez tega državljani ne bodo uresničevali družbenih interesov učinkovito. Dr. Borut Holcman je v svoji predstavitvi poudaril, da je Slovenija zrela za regiopolise, saj je povezanost pomemben dejavnik pri tem. Naša regijska središča so živa, v zgodovini so bila pomembno zasidrana v slovensko identiteto. Vsa pa imajo razvojne potenciale in gospodarsko zaledje, še meni Holcman.
Tudi zadnje skupno poročilo Interesne skupine lokalnih interesov in Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predlog zakonodajnih iniciativ o ureditvi pokrajin ocenilo pozitivno. Osnova je zagotovo strokovni predlog, nikakor političen, je pa po svoje tudi življenjski, je komentiral predlagane zakonske rešitve državni svetnik Milan Ozimič. Velik pomen, da bo proces šel v pravo smer, je v iniciativi oz. pobudi, ki je prišla od spodaj navzgor, s strani lokalnih asociacij, je izpostavil Ozimič.
Državni svetniki so odločali o zakonodajnem okviru ustanovitve pokrajin, sam prenos pristojnosti in nalog pa je predviden v daljšem časovnem roku, v obdobju sedmih let.
Brez glasu proti so državni svetniki podprli vse tri pokrajinske zakonodajne iniciative.
VIR: Državni svet RS
