Koliko milijard bo dobila Slovenija?

Evropska komisija predlaga za okrevanje Evrope po pandemiji novega koronavirusa sveženj v vrednosti 1850 milijard evrov, ki vključuje 1100 milijard evrov za prihodnji večletni proračun EU in dodatnih 750 milijard evrov za instrument za okrevanje, je povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen ob predstavitvi svežnja v Evropskem parlamentu.

Od 750 milijard naj bi bilo 500 namenjenih za nepovratna sredstva, 250 milijard pa za posojila.

Koliko od tega bo dobila Slovenija?

Sloveniji je namenjenih 5,1 milijarde evrov; od tega 2,6 milijarde nepovratnih sredstev in 2,5 milijarde evrov za posojila.

Zadolževanje je priložnost, ki nas lahko popelje med zmagovalce

“Korona kriza je še ena v vrsti kriz, ki pestijo EU v zadnjih letih. Za razliko od drugih kriz, je korona prizadela prav vse. To dejstvo je prav gotovo pripomoglo k temu, da so bili v iskanje rešitev vpeti vsi in da se je, merjeno po bruseljskem času, dogovor našel relativno hitro. Vendar je dogovor o tem, da bo EU za odpravo prvih posledic epidemije in za ponoven zagon gospodarstva zagotovila več denarja kot kadarkoli v času svojega obstoja, šele prvi korak,” je povedala evropska poslanka Romana Tomc, vodja slovenske delegacije v politični skupini ELS.

O tem ali bo evropsko zadolževanje past ali priložnost, odločajo vlade, tudi slovenska. Vlada lahko priložnost zapravi in nas pahne med poražence ali pa jo izkoristi in nas popelje med zmagovalce te krize,” o predstavljenem skladu meni Romana Tomc.

Kaj je pomembno za Slovenijo?

Za Slovenijo so še posebej zanimiva sredstva iz sklada SURE, ki so namenjena ohranjanju delovnih mest in zaposlenosti. Vendar se je potrebno zavedati, da nam ob obstoječih strukturnih težavah tudi ta sredstva ne bodo v pomoč. Odpraviti moramo vzroke, zaradi katerih Slovenija nikakor ne more dohiteti razvitih držav. Po letih zaostajanja, napačnih političnih odločitev in izogibanja sistemskim težavam, imamo novo priložnost. Pričakovanja do aktualne vlade so zelo velika. Te priložnosti enostavno ne smemo zamuditi, pravi Romana Tomc.

Ne glede na vse pomisleke in pasti, ki se skrivajo za 7-letnim evropskim proračunom in obnovitvenim skladom, je odločitev o takšni ogromni finančni spodbudi vendarle zgodovinska.

“Kaj takega EU ne pomni. Ob vrtoglavih številkah, ki si jih Evropejci težko predstavljamo, se je potrebno pogovarjati tudi o vsebini. Korona kriza je morda zadnji opomin in priložnost za vzpostavitev drugačne, boljše in bolj pravične EU. To krizo mora tudi EU, vse njene institucije in vsi prebivalci EU vzeti kot resen opomin, da strukturnih sprememb in prilagajanja novim razmeram ne potrebujejo le države članice, ampak tudi EU kot celota,” zaključuje Romana Tomc.

Preberite še:

MR