Kmetijstvo v Spodnjem Podravju se letos sooča z eno najtežjih sezon v zadnjih letih. Močno junijsko neurje s točo je prizadelo približno 33.000 hektarjev kmetijskih površin, po prvih ocenah Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj pa škoda znaša okoli 30 milijonov evrov.
Najbolj so bile prizadete poljščine, med njimi koruza, krompir, oljne buče, soja in zelenjadnice. Velika škoda je nastala tudi v sadovnjakih in vinogradih. Toča je najmočneje udarila po Halozah od Makol do Zavrča ter po območjih občin Markovci, Dornava, Gorišnica in Kidričevo.
Neurju je sledilo dolgotrajno pomanjkanje padavin. Po podatkih, predstavljenih v prispevku Ptujske televizije, je v zadnjih dveh mesecih primanjkovalo približno 237 litrov vode na kvadratni meter. Rastline, ki jih toča ni popolnoma uničila, so se zato znašle še pod močnim sušnim stresom.
Posledice se že kažejo pri žetvi. Na najbolj prizadetih območjih so kmetje pridelali le od pet do 20 odstotkov pričakovane količine. To pomeni, da ne bodo izgubili le prihodka od prodaje, ampak jim lahko začne primanjkovati tudi krme za živino, ki jo bodo morali kupovati po tržnih cenah.
Kmet je v pridelek vložil seme, gnojila, zaščitna sredstva, gorivo in veliko dela, še preden je nastopila ujma. Ko pridelek uniči toča, stroški ne izginejo. Ostanejo dolgovi, prazna skladišča in vprašanje, s čim financirati naslednjo setev.
Razmere dodatno obremenjuje dejstvo, da je spomladanska pozeba v nekaterih sadovnjakih na Ptujskem uničila od 70 do 100 odstotkov pridelka. Nekatere kmetije so tako v eni sezoni prizadele pozeba, suša in neurje s točo.
Država in občine morajo zato zagotoviti hitro ocenjevanje škode, jasne roke, dostopne obrazce ter pravočasno pomoč. Dolgotrajni postopki, pri katerih kmet denar prejme šele več let po ujmi, ne rešujejo likvidnostnih težav v trenutku, ko mora že kupovati seme in pripravljati naslednjo sezono.
Ne gre samo za posamezne kmetije. Gre za količino domače hrane, ohranitev podeželja in prehransko varnost države. Če kmetije po več zaporednih ujmah prenehajo delovati, izgubljene proizvodnje, znanja in obdelanih zemljišč ni mogoče hitro nadomestiti.
MR
