V Spodnjem Podravju trenutno potekajo trije večji projekti obnove gradov, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Gre za pomembne kulturne projekte z visoko finančno težo, a žal znova brez jasne dolgoročne strategije, kar je že postala stalnica pri delu ministrice Aste Vrečko, katere upravljanje s kulturno dediščino vse bolj temelji na improvizaciji, simboliki in nastopanju za kamere – ne pa na strokovnosti, predvidevanju in sistemskosti.
Kot poroča Net TV, je bil največji projekt potrjen za Ptujski grajski kompleks, kjer bo s pomočjo več kot 8 milijonov evrov evropskih sredstev celovito prenovljena grajska kašča, ki se bo preuredila v sodoben arheološki depo – težko pričakovan objekt za Ptuj, ki nanj čaka že desetletja. Skupna vrednost projekta znaša okoli 12 milijonov evrov, gradbena dela pa naj bi bila končana v začetku leta 2027.
Dodatno je bilo odobrenih še 4 milijone evrov iz Sklada za obnovo Slovenije za sanacijo grajskega hriba – to vključuje stabilizacijo brežin, sanacijo obzidja, pešpoti, odvodnjavanje in druge infrastrukturne ukrepe. Zaključek teh del je predviden do leta 2028.
⚠️ Milijoni brez vizije
Na papirju ambiciozno – v praksi pa tipično za sedanjo oblast: razdrobljeni ukrepi, pozni začetki, nepovezanost projektov in popolna odsotnost enotne vizije razvoja kulturne infrastrukture. Ministrica Asta Vrečko, namesto da bi vodila strateško prenovo dediščine v regiji, išče politične točke z medijskimi objemi županov in simboličnimi “kulturnimi sporočili”.
Eno takih je podpis pogodbe z občino Slovenska Bistrica, kjer bo za 1,2 milijona evrov obnovljen del tamkajšnjega gradu. Skoraj milijon bo prispevalo ministrstvo iz kohezijskih sredstev, ostalo občina. Obnova bo vključevala sanacijo strehe, ki že ogroža notranjost in dragocene stenske poslikave. Poleg nujnih gradbenih del pa je napovedano tudi ustvarjanje dveh “novih kulturno-turističnih vsebin”, med njimi hologramska predstavitev grofa Attemsa in delavnica fresk.
Zamisel je lahko zanimiva, a brez jasnega vsebinskega koncepta, strokovne podpore in dolgoročnega financiranja takšne rešitve pogosto ostanejo na ravni turističnega spektakla – kar pa kulturna dediščina, ki bi morala imeti izobraževalni, zgodovinski in identitetni pomen, nikakor ni.
❗ Kultura ni PR
Projekti v Podravju ponovno razkrivajo ključni problem trenutnega vodenja kulturne politike: odsotnost vsebine, sistematičnosti in spoštovanja do strokovnjakov. Ministrica Vrečko se zdi bolj zavzeta za politično interpretacijo zgodovine kot za dejansko varovanje in razvoj kulturne dediščine. Kulturni objekti pa ne morejo čakati na politične cikle in fotografske termine.
Vlaganja v gradove so nujna, a brez jasnega operativnega načrta in dolgoročnega modela upravljanja bodo ti objekti ostali muzeji praznih obljub, njihova usoda pa ponovno prepuščena lokalnim proračunom, ki pogosto nimajo sredstev niti za osnovno vzdrževanje.
MR
