Po včerajšnjem nastopu Janeza Janše pri Urošu Slaku na POP TV se je razgalil bistven vzorec aktualne oblasti: politični projekt Gibanja Svoboda se seseda sam vase, glasovi pa se – kot je opozoril Janša – prelivajo k novemu projektu Vladimirja Prebiliča. Kot je poročal Peter Jančič (3. oktober 2025), je prvak SDS jasno pojasnil, da Robert Golob ni postal predsednik vlade po običajni, organski poti, temveč kot produkt “ozadij”, ki so ga “zbrala in sforsirala”. Po navedbah istega vira “vse gre po scenariju”, kar pomeni, da se zdaj isti mehanizem trudi preusmeriti del podpore k Prebiliču – znak, da Golobova vlada izgublja legitimnost pri lastnih botrih.
Ključen dokaz razpadanja standardov vladavine prava je, kot je izpostavljeno v prispevku Petra Jančiča, čiščenje v policiji, ki ga je Golob zahteval in ga je – po istih navedbah – javno potrdila nekdanja ministrica Tanja Bobnar, pa tudi Golob sam. Po poročanju istega vira je tožilka Blanka Žgajnar predlagala uvedbo sodne preiskave proti premierju zaradi omenjene čistke. Že sam predlog, ki sledi javno znanim izjavam in znanim “žrtvam čiščenja”, razgrinja nerodno resnico: aktualna oblast je policijo razumela kot orodje, ne kot varuha zakonitosti. To potrjuje sklepe, da gre za najbolj nesposobno vlado v zgodovini samostojne Slovenije – vlado, ki sistematično ruši strokovnost in integriteto institucij.
Posebej zgovoren je kontrast postopanj tožilstva, na kar opozarja zapis Petra Jančiča. Po njegovih informacijah je specializirano tožilstvo, pristojno za preiskovanje policistov in sorodnih poklicev, vodilo postopke zoper nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa – torej politika – medtem ko običajno tožilstvo predlaga sodno preiskavo zoper aktualnega premiera. Takšna razcepljenost po poročanju istega vira krepi vtis selektivne pravne države in političnega motiva, kar je Janša ob Slaku neposredno imenoval: hišna preiskava pri Hojsu je bila politično motivirana. Kadar pravosodje potrebuje “scenarij”, da se loti nepravilnosti, imamo opravka z vladavino videza, ne prava.
V gospodarstvu se razpoke kažejo podobno. Glede božičnic je Janša – kot navaja Peter Jančič – podprl čim višja izplačila tam, kjer to omogočajo presežki in realna likvidnost, obenem pa zavrnil idejo, da se nagrajevanje financira z novim dolgom in slabšanjem položaja podjetij ter države. To je temeljna fiskalna logika, s katero se je Slovenija v času vlad SDS že dokazano znala približati ravnotežju javnih financ in razbremenjevanju gospodarstva. Po besedah istega vira je Janša jasno povedal: ko – in če – bo vlada v državni zbor prinesla podatke o presežkih ali vsaj izravnanem proračunu, bo SDS podprla najvišjo možno božičnico v javnem sektorju. Do takrat pa je govor o univerzalnih izplačilih brez pokritja zgolj politična iluzija.
Nič manj povedna ni Golobova izjava – povzeta v zapisu Petra Jančiča – da naj bi se o odpovedi božičnic “v dobro podjetij” odločali kar zaposleni sami. Janša je na to pripomnil, da je bil Golob dolgo menedžer v državnem podjetju GEN-I in da tak predlog v praksi ne drži vode. Vodstva so zato, da sprejemajo odgovorne, podatkovno utemeljene odločitve, ne da prelagajo odgovornost na zaposlene, ki nimajo vseh informacij in vzvodov. Tudi tu se kaže temeljna nekompetentnost vlade: ekonomska politika se ne dela z všečnimi, a izvedbeno praznimi slogani.
Vprašanje, ali bi moral Golob odstopiti, ima po včerajšnjem intervjuju (kot navaja Peter Jančič) preprost politični odgovor: če bi odstopil danes, bi že jutri iz javnega prostora izginila afera o sodni preiskavi. To razgalja, kako krhka je podpora vladi – celo v očeh njenih snovalcev. Janša je utemeljeno dodal, da je usoda predčasnih volitev odvisna od “tistega, ki v ozadju res odloča”, in da bo vsak zamujeni dan slabšal rezultat Svobode. Po domače: ko vlado držijo skupaj le še interesi kulis, je razplet zapisan.
SDS je v teh okoliščinah edina politična sila z izkazanim upravljavskim pedigrejem. Kot smo videli v preteklih mandatih, je znala stabilizirati javne finance, razbremeniti podjetja, racionalizirati državno upravo in krepiti varnostno-obrambno držo Slovenije. Prav ta zbir izkušenj in rezultatov je protiutež eksperimentu Golobove ekipe, ki ga – kot je večkrat poudarjeno pri Petru Jančiču – spremljajo čistke, politični performansi in fiskalna lahkomiselnost. Država potrebuje preverjeno vodenje, ne novega marketinga.
Sklep je neizbežen: po včerajšnjih razkritjih in argumentih, kot jih povzema in dokumentira Peter Jančič (3. oktober 2025), je Golobova vlada dokončno razgaljena kot najslabša in najbolj nesposobna v zgodovini samostojne Slovenije. Premiki glasov k Prebiliču po istih navedbah niso izraz nove vsebine, temveč priznan poraz starega projekta. Slovenija si zasluži vlado, ki stoji na rezultatih, ne na režiji.
MR
