Fiskalni svet: Predlog rebalansa za letošnje leto predvideva visok primanjkljaj državnega proračuna

Fiskalni svet je opozoril, da je s predlogom rebalansa za letošnje leto predviden visok primanjkljaj državnega proračuna v višini 4,5% BDP. Ta primanjkljaj je v veliki meri posledica interventnih ukrepov za blažitev posledic draginje in epidemije, kot tudi “očiščenega” primanjkljaja brez vpliva interventnih ukrepov. Fiskalni svet je poudaril, da je ta primanjkljaj edini razlog za občutno povečanje glede na lansko leto, in sicer za 2,2 odstotne točke BDP, predvsem zaradi znižanja deleža prihodkov v BDP ter nadaljnje rasti investicijske aktivnosti.

Fiskalni svet je nadalje navedel, da naj bi se “očiščena” tekoča poraba tudi letos močno povečala v primerjavi z dolgoletnim povprečjem in trenutno oceno rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala. Ta povečana poraba je predvsem posledica visoke inflacije in deloma diskrecijskih ukrepov, vendar pa se njen delež v BDP ne bo vidno povečal, zato ne bo pomembno vplivala na povečanje primanjkljaja v razmerju do BDP, je še dodal državni finančni organ. Vlada trdi, da je predlog rebalansa državnega proračuna usklajen s Programom stabilnosti 2023, zato se ocena spoštovanja fiskalnih pravil, ki jo je Fiskalni svet podal aprila letos, ne spreminja.

Večina kazalnikov za leto 2023 po indikativni oceni kaže na odstopanje fiskalne politike od skladnosti s fiskalnimi pravili, je še opozoril Fiskalni svet. Projekcije bilance sektorja država iz Programa stabilnosti 2023 kažejo ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v letošnjem letu zaradi visoke inflacije in predvidene nadaljnje krepitev investicijske aktivnosti, kljub izjemnim okoliščinam. Državni organ je poudaril, da visoki odhodki državnega proračuna v letu 2023 in zmanjšanje deleža cikličnih prihodkov v BDP omejujejo manevrski prostor za dodatne ukrepe fiskalne politike v prihodnjih letih, kar bi lahko negativno vplivalo na strukturni položaj javnih financ in srednjeročno vzdržnost javnega dolga.

Fiskalni svet je poudaril, da je nižji predlagani primanjkljaj v rebalansu proračuna v primerjavi z aktualnim proračunom, sprejetim jeseni lani, predvsem rezultat manjših odhodkov v zvezi z draginjo. Prav tako so upoštevani novi ukrepi in bolj natančne projekcije nekaterih postavk, kar je bilo opozorjeno že jeseni s strani Fiskalnega sveta. Kljub temu ostaja proračunsko načrtovanje pomanjkljivo, zaradi neustreznega uvrščanja ukrepov med interventne, nezadostnega ocenjevanja učinka diskrecijskih ukrepov ter sistematičnega podcenjevanja oziroma precenjevanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov. Fiskalni svet je opozoril tudi na neusklajene procese priprave proračunskih dokumentov.

Vsekakor je potrebno obrniti pozornost na visoko raven odhodkov državnega proračuna v letu 2023 in zmanjšanje deleža cikličnih prihodkov v BDP, saj to močno omejuje manevrski prostor za morebitne prihodnje ukrepe fiskalne politike. Da bi ohranili strukturno stabilnost javnih financ ter srednjeročno vzdržnost javnega dolga, je potrebno skrbno načrtovanje proračunskih politik in natančno ocenjevanje njihovih učinkov.

Fiskalni svet je s svojim opozorilom želel poudariti pomembnost odgovornega ravnanja pri načrtovanju proračuna ter opozoriti na izzive, s katerimi se sooča država v trenutnih gospodarskih razmerah. Proračunski primanjkljaj in vzdržnost javnih financ ostajajo ključna vprašanja, ki zahtevajo premišljene in trajnostne ukrepe za zagotavljanje stabilnosti in blaginje državljanov.