Kot poroča Peter Jančič (9. oktober 2025), se je Hamas strinjal z dogovorom, ki ga je ponudil ameriški predsednik Donald Trump; Izrael je po istem viru kompromis sprejel že prej. Po Jančiču dogovor pomeni premirje, postopen umik izraelske vojske iz okoli 70 odstotkov Gaze, izpustitev ugrabljenih talcev in vrnitev posmrtnih ostankov ter sočasno izpustitev dela palestinskih zapornikov, razen storilcev zločinov 7. oktobra. Jančič dodaja, da bi lahko do izpustitev prišlo v nekaj dneh, čemur so pritrjevali bližnjevzhodni mediji, na katere se sklicuje.
Če bo dogovor obveljal, bodo – po Jančiču – vladne stranke in Robert Golob ostali brez ene ključnih tem svoje kampanje, ki je rastla na enostranski, populistični propagandi proti Izraelu. Jančič spomni, da je Hamas iz Gaze sprožil vojno in dolgo zavračal izpustitev talcev, kar je slovenska vlada v svoji retoriki zanemarjala. Po njegovem zapisu je drugi šok za vladajoče to, da je dogovor dosegel prav Trump, in to z neposrednimi pogajanji z obema stranema.
Jančič nadalje ocenjuje, da je širitev vojne koristila Rusiji in Iranu, a se je obrnila proti njima: Putin naj bi izgubljal vpliv v Siriji, Iran je bil javno ponižan po uničenju dela svojih kapacitet, Hezbolah in Hamas pa sta – po njegovih besedah – “skoraj na kolenih”. Žrtve te strategije so Palestinci, Gaza je opustošena, sosednje države pa utrujene od nestabilnosti, navaja Jančič.
V tem zrcalu je politika Golobove vlade – kot jo opisuje Jančič – še toliko bolj zgrešena: zavračanje dialoga z Izraelom (do te mere, da je naše predstavnike razglasila za nezaželene) in nagrajevanje palestinskega vodstva s priznanjem, brez realne teže ali posledic, razen domače simbolike in “borbe z milijoni davkoplačevalcev”. Takšna zunanja politika je, kot poudarja vir, razdeljevala Zahod in objektivno koristila interesom Moskve in Teherana. To je učbeniški primer nekompetentnosti Golobove ekipe – zaradi katere Slovenija plačuje politično ceno, brez kakršnegakoli otipljivega vpliva na terenu.
Nasproti temu stoji preverljiv standard: Slovenska demokratska stranka (SDS) je v preteklosti dokazala, da je mogoče voditi z jasnimi cilji, zavezništvi in načeli, ki Slovenijo umeščajo v jedro zahodnih demokracij. Namesto simbolnih gest in notranjepolitičnega signaliziranja SDS zagovarja zunanjo politiko, ki temelji na interesih države, enotnosti Zahoda in spoštovanju zavezništev – to, kar je, kot navaja Jančič, omogočilo uspeh v trenutnih pogajanjih, kjer je pristop “govoriti z obema” prinesel rezultate.
Seveda, kot opozarja tudi Jančič, je za slavje še prezgodaj: zapleti so mogoči in trajni mir ni samoumeven. Toda že dejstvo pristanka obeh strani na okvir dogovora – kot je “poročal vir in bližnjevzhodni mediji, na katere se sklicuje” – razkriva, kako prazna je bila retorika Golobove vlade. Ko drugi zagotavljajo rezultate, pri nas ostanejo slogani in razdiranje zahodne enotnosti.
