Slovenska demokratska stranka (SDS) v predvolilnem boju ostro napada politiko leve koalicije (Gibanje Svoboda, SD, Levica), za katero trdi, da sistematično ustvarja odvisnost državljanov od države. Po prepričanju SDS leva oblast namerno goji “državne odvisnike” – državljane, ki so za preživetje odvisni od državnih pomoči, namesto da bi spodbujala neodvisnost, podjetnost in osebno odgovornost posameznika.
Predsednik SDS Janez Janša je nedavno poudaril: “Leva opcija hoče čim več odvisnikov od države. Mi si želimo čim več neodvisnih, suverenih osebnosti.”
S temi besedami je nakazal osrednjo ločnico med levico in SDS: prva naj bi ljudi raje držala na “državnih jaslih”, druga pa želi ustvariti suverene posameznike z lastno pobudo in svobodo izbire.
Kritika “politike odvisnosti” leve vlade
SDS v ostrem tonu očita vladajoči levici, da vodi “politiko odvisnosti”, kjer država nastopa kot pokroviteljski gospodar namesto kot partner državljanov. Janša in vodstvo SDS trdijo, da levičarska ideologija podpira izenačevanje in uravnilovko na račun ustvarjalnosti in dela.
“Levica govori o sprostitvi ustvarjalnosti in talentov, v resnici pa vse ubije z uravnilovko,” opozarjajo v SDS.
Po njihovem mnenju leva vlada ljudi raje ohranja pri minimalnih prihodkih in socialnih podporah, namesto da bi jih spodbujala k podjetništvu in nagrajevala delovno uspešnost. Takšen pristop po oceni SDS zavira napredek – “ni napredka brez konkurence”, poudarjajo, saj naj bi levičarji z zavistjo gledali na vsako razliko v uspehu in želeli vse znižati na skupni imenovalec.
Konkretni primeri: birokracija, davki in zaviranje podjetnosti
Svoje trditve SDS podkrepi s številnimi konkretnimi primeri domnevne leve politike ustvarjanja odvisnosti:
-
Širjenje birokracije: Leva koalicija je po nastopu oblasti občutno napihnila državni aparat. Ustanovitev množice novih ministrstev, uradov in agencij pomeni bujanje birokracije, ki po mnenju SDS ne prinaša boljših storitev za ljudi, temveč ustvarja več odvisnosti od državnih uslug. “Levica je krepko povečala število ministrstev in drugih enot javne uprave in birokracije,” ugotavljajo v SDS, medtem ko oni zagovarjajo vitko državo, učinkovito javno upravo in nagrajevanje po rezultatih dela namesto širjenja administracije. Prepričani so, da si vlada z večjo birokracijo kupuje lojalnost in odvisnost vedno večjega kroga ljudi, ki so zaposleni v državnem sektorju ali so od njega kakorkoli odvisni.
-
Spodbujanje socialnih transferjev namesto dela: Pod aktualno vlado se po oceni SDS poglablja odvisnost od socialnih pomoči. Razmerja med plačilom za delo in socialnimi prejemki so porušena, kar po njihovem mnenju razvrednoti delo. Še več – vlada je poskušala odpraviti spodbude za aktivnost brezposelnih, kot je dodatek za delovno aktivnost, ki je ljudi motiviral, da sprejmejo zaposlitev. SDS je ostro nasprotovala ukinitvi tega dodatka in vladi očita, da s takšnimi potezami uvaja prisilno izenačevanje: z izenačitvijo tistih, ki želijo delati, s tistimi, ki ne, naj bi levica kaznovala iniciativne posameznike. “Z ukinitvijo dodatka uvajajo uravnilovko – v enak položaj postavljajo prejemnike socialne pomoči, ki želijo biti aktivni, in tiste, ki si tega ne želijo,” je v parlamentu opozorila poslanka SDS Karmen Furman. Po logiki SDS taka politika ljudi raje ohranja v pasivnosti in odvisnosti od državnih transferjev, namesto da bi jih nagrajevala za delovno vnemo.
-
Davčni primež in novi davki: SDS kritizira davčno politiko leve vlade kot zaviralno za osebno pobudo in gospodarski razvoj. Spominjajo, da je Golobova vlada takoj po volitvah preklicala dohodninsko reformo prejšnje vlade in s tem vsem zaposlenim znižala neto plače – pojasnjujejo, da je vlada odstop od znižanja davkov opravičevala s skrbjo za proračun, nato pa je obremenila plače še z dodatnimi prispevki. Uveden je bil nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ukinjeno dodatno zdravstveno zavarovanje so nadomestili z novo dajatvijo (okoli 35 € mesečno), hkrati pa se obeta obdavčitev prejemkov, kot so regres, prevoz na delo in nagrade za uspešnost. “Prihaja nov davek za storitve dolgotrajne oskrbe, napovedujejo celo novo obdavčitev vseh, ki ste garali in vlagali v lastna stanovanja, pa povišanje RTV prispevka,” našteva Janša škodljive poteze vlade. Po mnenju SDS takšne nové davčne obremenitve neposredno zmanjšujejo samostojnost državljanov – višji davki in prispevki pomenijo, da ljudem ostane manj lastnega denarja, s čimer jih vlada prisili v odvisnost od državnih storitev in subvencij. Namesto da bi država razbremenila delo in nagradila podjetnost, levičarji po oceni SDS kaznujejo produktivne posameznike in uspešna podjetja z vedno novimi davki.
-
Omejevanje zasebne pobude: V SDS slikajo tudi zaskrbljujočo podobo odnosa leve vlade do podjetnikov in podjetnosti. Leva opcija naj bi v retoriki in dejanjih sovražno razpoložena do podjetnikov – dodatno jih obdavčuje, zaostruje regulacije in jih celo odkrito spodbuja k odhodu iz države. SDS spominja na izjave premierja Roberta Goloba, ki je podjetnikom svetoval selitev na Hrvaško, če jim v Sloveniji ne ustreza, in na skrajne ideje posameznikov iz levega tabora, ki bi podjetnike “z bajoneti nagnali v morje”. Takšno ravnanje enačijo z razglasitvijo vojne gospodarstvu. “Levičarji podjetnike obravnavajo kot sovražnike – namesto da bi jih cenili kot motor razvoja,” pravijo v SDS, kjer ob tem poudarjajo, da brez uspešnih podjetnikov ni novih delovnih mest niti višjih plač. Država kot gospodar – s trdo roko nad podjetništvo – je po njihovem recept za revščino. SDS nasprotno obljublja ugodnejše pogoje za domače podjetnike in privabljanje tujih naložb, saj je to “edino, kar na koncu prinese več denarja za plače, razvoj in skupne potrebe,” poudarja Janša. Prepričani so, da mora država odpreti prostor zasebni pobudi namesto da jo duši z birokracijo in ideološkimi eksperimenti (denimo z, kot pravijo, “distopično zeleno agendo”, ki naj bi po njihovem po nepotrebnem uničevala industrijo in delovna mesta).
Država kot gospodar vs. država kot partner
Za SDS se v teh volitvah lomita dve diametralno nasprotni viziji Slovenije. Prva je vizija levega bloka, kjer “država kot gospodar” odloča o vsem in državljane spreminja v pokorne odvisnike od vladne milosti. Druga pa je vizija SDS, kjer je “država partner” svobodnim posameznikom – tista, ki služi državljanom kot podporni okvir, ne pa da jih podreja.
“Država naj bo servis državljanov, ne njihova gospodarica,” sporočajo iz SDS, ki stavijo na osebno svobodo, odgovornost in podjetnost.
Prepričani so, da lahko le svoboden, samostojen državljan v pogojih razumne (ne pretirane) državne regulacije razvije svoj potencial in prispeva k skupni blaginji.
SDS zato poziva volivce, naj zavrnejo model leve oblasti, ki naj bi ljudi držal v negotovosti in odvisnosti od socialnih transferjev, birokratskih uslug in “miloščine države”. Namesto tega ponujajo vizijo suverenega posameznika v svobodni družbi, kjer bo država partner – zagotavljala varnost, pravičen okvir in podporo tistim, ki jo res potrebujejo – nikakor pa ne gospodar življenja vsakega državljana.
“Odvisnost od države vodi v stagnacijo, svoboda in odgovornost posameznika pa v napredek,” je glavno sporočilo SDS v tej ostro polemični predvolilni kampanji.
MR
