Inšpektorat Republike Slovenije za delo je ob vročinskem valu opozoril, da visoke temperature zmanjšujejo storilnost, povečujejo možnost napak in delovnih nezgod ter lahko povzročijo vročinsko izčrpanost ali vročinski udar.
Delodajalec mora po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu zagotoviti razmere, ki ne ogrožajo zdravja zaposlenih. Temperatura v delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 stopinj Celzija, izjema pa so tako imenovani vroči delovni prostori, kjer višja temperatura nastaja zaradi tehnološkega procesa.
Tveganja zaradi vročine morajo biti vključena v izjavo o varnosti z oceno tveganja. Ukrepi morajo biti pripravljeni vnaprej in v sodelovanju z izvajalcem medicine dela, ne šele takrat, ko se pri zaposlenih že pojavijo zdravstvene težave.
Med možnimi ukrepi so premik delovnega časa v hladnejši del dneva, pogostejši in daljši odmori, zmanjšanje intenzivnosti fizičnega dela, brezplačni brezalkoholni napitki, skrajšanje delovnega časa in po potrebi začasna prekinitev dela. Dolgoročne rešitve vključujejo klimatske naprave, prezračevanje in senčenje prostorov.
Pri delu na prostem nad 30 stopinjami morajo delavci najmanj na vsaki dve do tri ure dobiti najmanj 15-minutni odmor, brezplačne napitke ter možnost umika pred soncem in drugimi vremenskimi vplivi. Pri neposredni izpostavljenosti soncu mora biti zagotovljena tudi ustrezna zaščita pred sončnim sevanjem.
Inšpektorat priporoča do tri litre vode dnevno, lahka in zračna oblačila, izogibanje alkoholu, opravljanje najtežjih del v jutranjih urah in organizacijo dela v paru pri zelo visokih temperaturah. Zaposleni morajo poznati tudi znake vročinske izčrpanosti in vročinskega udara.
Naše uredniško stališče je, da nova vlada ravna pravilno, ko ne govori le o gospodarski rasti, ampak tudi o ljudeh, ki jo ustvarjajo. Po obdobju številnih velikih političnih obljub brez dovolj občutka za vsakodnevne razmere zaposlenih je pomembno, da država jasno pove: delavec ni potrošni material.
Vlada Janeza Janše s pravočasnimi opozorili in jasnimi navodili krepi odgovornost delodajalcev, hkrati pa preprečuje zmedo glede pravic zaposlenih. Naslednji korak mora biti dosleden nadzor tam, kjer opozorila niso upoštevana.
Varno delo ni ovira gospodarstvu. Nasprotno, zdravi zaposleni, manj nesreč in boljša organizacija dela pomenijo tudi stabilnejše in učinkovitejše poslovanje.
MR
