Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je po prvih pregledih prevzetih poslov predstavil vrsto resnih ugotovitev. Med njimi so finančne vrzeli pri zavarovalnih premijah, primanjkljaj pri izvajanju skupne kmetijske politike in sum, da so bila nekatera proračunska sredstva porabljena v nasprotju z zakonom. Gre za predhodne ugotovitve novega vodstva, ki jih bo treba še dokončno preveriti.
Primopredajni zapisnik ob zamenjavi oblasti ni bil podpisan, saj po ministrovih besedah ni vseboval vseh informacij za celotno obdobje prejšnjega mandata. Ministrstvo je zato z notranjimi poizvedbami pridobivalo dodatno dokumentacijo, nekdanja ministrica Mateja Čalušić pa je bila povabljena k podpisu dopolnjenega zapisnika.
Cigler Kralj je opozoril tudi na pomanjkanje dialoga. Novo vodstvo je prejelo informacije, da kmetijske organizacije, združenja, fakultete in strokovne ustanove v preteklih štirih letih niso bile ustrezno vključene v pripravo ključnih odločitev. Slovenija naj v zadnjih mesecih prejšnjega mandata na nekaterih pomembnih evropskih zasedanjih ne bi bila zastopana na najvišji ravni.
Posebej resna je ugotovitev, da ministrstvo ni imelo pripravljenih izhodišč za naslednje obdobje skupne kmetijske politike. Cigler Kralj je odsotnost Slovenije v ključnem obdobju evropskih pogajanj označil za veliko napako in se po nastopu funkcije začel udeleževati ministrskih zasedanj ter dvostranskih srečanj v Luksemburgu in Bruslju.
Na postavki za sofinanciranje zavarovalnih premij po ministrovih navedbah manjka devet milijonov evrov. To je posebej zaskrbljujoče v času suše, neurij, toče in drugih vremenskih tveganj, zaradi katerih je zavarovanje pridelave za številne kmetije ključnega pomena. Minister je zagotovil, da bodo sredstva za kmete kljub vrzeli zagotovljena.
Težave naj bi bile tudi pri podpori vinogradniško-vinskemu sektorju. Od predvidenih približno 500.000 evrov naj bi na postavki ostalo le 62.000 evrov, ker naj bi bila sredstva za leto 2026 že januarja uporabljena za ukrep iz leta 2025. Minister je poudaril, da bo ministrstvo najprej preverilo pravne okoliščine in nato ustrezno ukrepalo.
Največja finančna vrzel se nanaša na peto spremembo Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Ministrstvo išče rešitev za približno 88,5 milijona evrov primanjkljaja, brez katerih bi bila lahko ogrožena subvencijska kampanja leta 2027.
Pregled poteka tudi na kadrovskem področju. V prejšnjem mandatu je bilo sprejetih 16 sprememb notranje organizacije in sistemizacije, zamenjanih 12 vodij ter imenovanih 19 novih. Zadnja sprememba je bila izvedena 29. maja 2026, le nekaj dni pred primopredajo.
Tu se zelo jasno vidi stanje, ki ga je prejšnja vlada zapustila, in razvojna razlika, ki jo želi uvesti Janševa vlada. Novo vodstvo ima jasen načrt: obnoviti dialog s kmeti, vrniti Slovenijo za evropsko pogajalsko mizo, pregledati porabo denarja, zagotoviti sredstva in pospešiti pomoč prizadetim kmetijam.
Prva izplačila pomoči zaradi lanske suše in pozebe so napovedana že za avgust. Slovenija lahko za blaženje posledic visokih cen gnojil in energentov pričakuje tudi približno 2,8 milijona evrov evropskih sredstev, ministrstvo pa že pripravlja izvedbo ukrepov.
Minister je napovedal zaščito interesov kmetov, agroživilske industrije in drugih deležnikov. Toda dokončno sodbo o morebitnih nepravilnostih je treba prepustiti pregledom in pristojnim organom. Politična odgovornost nove vlade pa je jasna: preprečiti, da bi finančne vrzeli plačali kmetje, ki zanje niso odgovorni.
Rešite tudi našo anketo
Na desni strani spletne strani izpolnite aktualno anketo in povejte, ali mora država največ pozornosti nameniti slovenskim kmetom, prehranski varnosti, nižjim davkom, zdravstvu ali drugim področjem. Vsak glas šteje.
MR
