Minuli petek, 14. decembra je v Viteški dvorani gradu Ormož potekala okrogla miza z naslovom »Kaj lahko v Ormožu s širšo okolico še naredimo za višjo odzivnost v programu SVIT?« To je že tretja okrogla miza, prva je bila 5. decembra 2016 v Zdravstvenem domu Ptuj, druga 8. decembra 2017 v ZD Maribor, ki jo organizira Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje Maribor pod vodstvom predstojnice dr. Olivere Stanojević Jerković, dr. med. spec. in Marije Hanželj, koordinatorice programa SVIT V OE Maribor NIJZ.
Letošnja razprava, ki jo je kot gostitelj omogočil Zdravstveni dom Ormož, je pomenila prizadevanje obeh institucij, da bi bili prebivalci Podravja čim boljše obveščeni o različnih načinih ohranjanja svojega zdravja in preprečevanja bolezni. Preventivni in presejalni programi, kamor sodi tudi Program Svit, lahko dosežejo svoj namen le, če se ljudje nanje odzovejo. Rak na debelem črevesu in danki se razvija počasi, v daljšem obdobju in praviloma brez vsakršnih težav, zato je toliko bolj pomembno, da se vabljeni na vabilo odzovejo in opravijo vse potrebne korake v nadaljnjem postopku.
Še naprej vztrajati pri ozaveščanju
Cilj okrogle mize je bil, predstaviti trenutno stanje na področju odzivnosti, lastne izkušnje in primere dobre prakse na področju izvajanja programa Svit, ki bi bili lahko koristni tudi v drugih slovenskih okoljih z nižjo odzivnostjo. Skupaj so poskusili odgovoriti na vprašanje, zakaj se nekatere skupine prebivalcev v tem delu Podravja (moški in še posebej samski moški, hendikepirane osebe in ljudje, ki živijo v socialno kritičnih razmerah) sploh ne vključujejo oz. se manj vključujejo v program Svit.
Tu je zelo pomembna vloga patronažne službe, ki dela na terenu in dobro pozna razmere prebivalcev. V povezavi z referenčnimi ambulantami imajo tudi pregled nad neodzivniki. Marsikdo se ne odloči za sodelovanje, ker se mu zdi postopek jemanja vzorca blata prekompliciran. O tem pa mu je nerodno spraševati druge. Vsi so se strinjali, da bo potrebno še naprej vztrajati na osveščanju oseb, ki dopolnijo 50 let, da pravočasno in brezplačno poskrbijo za svoje zdravje. Vse tja do 74. leta je potrebno vsaki dve leti odgovoriti na vabilo SVITa in potem, ko dobimo epruvetki, tudi čimprej odposlati vzorce blata.
Pričakovati je, da se bosta županu Mirku Cvetku med prvimi pridružila tudi njegova kolega mag. Stanislav Glažar iz Občine Hajdina in dr. Marko Soršak iz Občine Hoče-Slivnica. Župan Glažar je že leta 2010 podprl prizadevanja Društva žena in deklet občine Hajdina, ki je začelo z aktivnostmi, kako bi v Občini Hajdina povečali odzivnost njenih občanov. Z njegovo podporo so bila aktivirana vsa društva v občini in več kot 160 prisotnih je na okrogli mizi marca 2011 začelo razmišljati o tem, kako bi svoje sorodnike, znance in prijatelje seznanili s pomenom preventivne kontrole vzorcev blata … Zahvaljujoč programu SVIT je svojega moža rešila neizbežne smrti Zlatka Strmšek, ki svojo družinsko izkušnjo skupaj s soambasadorko Silvestro Brodnjak iz Občine Hajdina prenaša v Zvezo kmetic Slovenije, ki je med prvimi postala tudi podpisnica listine o sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za varovanje zdravja.
Na ormoškem območju že vse od leta 2011 intenzivno delujejo na preventivnem področju. Med prvimi je bila sedanja predsednica Društva za osteoporozo Ormož, Cilka Špindler, ki je zaradi svoje poklicne aktivnosti v Zdravstvenem domu Ormož in tudi uspešno premaganega raka na debelem črevesu, leta 2012 postala prva ambasadorka programa SVIT na tem področju.
Ob podpori sodelavcev in vodstva ZD Ormož je uspela aktivirati različna društva in posameznike ter jih vključiti v skrb za lastno zdravje. Danes je ponosna na medicinske sestre in patronažno službo, ki skupaj z direktorico Vlasto Zupanič Domanjko, mladima ambasadorkama Heleno Rojko in Valerijo Rotar ter zdravniškim in ostalim osebjem v Zdravstvenem domu Ormož iščejo vedno nove poti, kako preventivne programe pripeljati v vsako družino na njihovem območju.
Tekst, foto: Silvestra Brodnjak
