Manj mednarodnega tranzita skozi mesto, obnovljena prazna stanovanja in projekti, pri katerih bi občani poznali roke, odgovorne osebe ter rezultate. To so osrednji poudarki Andreja Čuša, ki se znova poteguje za župana Ptuja. V obsežnem intervjuju za Spodnje Podravje pojasnjuje, kaj bi naredil prvi dan, kaj v prvih stotih dneh in po čem bi lahko občani ob koncu mandata presojali njegovo delo.
Prvi dan bi, kot napoveduje, sprožil formalni postopek za umik soglasja oziroma odstop od dogovora o prometni ureditvi na Ormoški cesti ter od pristojnega ministrstva zahteval usklajevanje glede omejitve mednarodnega tovornega tranzita. Pri stanovanjih omenja približno 77 praznih občinskih stanovanj: najprej bi preverili njihovo stanje, večino pa bi želel do konca leta 2027 pripraviti za oddajo, če bi tehnične razmere to dopuščale.
Pogovor sega tudi do poslovnih površin, varnih šolskih poti, vodovoda, Grajske žitnice, vključevanja mladih in sodelovanja z drugimi svetniškimi skupinami. Njegovo osrednje sporočilo je, da morajo napovedim slediti merljivi premiki. V nadaljevanju objavljamo celoten intervju.
Kandidatura in prve naloge
1. Kaj vas je spodbudilo, da znova kandidirate za župana Ptuja?
V osmih letih v mestnem svetu smo bili najbolj aktivna svetniška skupina. Vložili smo številne pobude in opozarjali na težave, ki jih občani občutijo vsak dan. Ob tem smo veliko delali na terenu in se pogovarjali z ljudmi po vseh delih občine. Verjamem, da smo kot ekipa dozoreli in da smo pripravljeni prevzeti večjo odgovornost za vodenje Ptuja. Mesto ima velik potencial, zdaj pa potrebuje vztrajnost, sodelovanje in konkretne rezultate.
2. Katere naloge bi se lotili najprej, če bi prevzeli vodenje občine?
V prvih stotih dneh bi pregledali stanje ključnih projektov, občinskih financ in nepremičnin ter pripravili jasen pregled, kaj je mogoče izvesti takoj in kaj zahteva dogovor z državo. Objavili bi prednostne naloge za ceste in varne šolske poti, začeli popis praznih občinskih stanovanj in zemljišč ter odprli pogovore o projektih, kot so obvoznica, vodovod, Žitnica in Zdravstveni dom Ptuj. Zaradi mojih izkušenj v vladi bi imel v Ljubljani odprta vrata, kar bi okrepilo položaj Ptuja tako v regiji kot v državi. Ne bom obljubljal, da bomo v stotih dneh zgradili obvoznico, lahko pa takoj začnemo pripravljati konkretne korake, odgovornosti in časovnice.
»Ne bom obljubljal, da bomo v stotih dneh zgradili obvoznico, lahko pa takoj začnemo pripravljati konkretne korake, odgovornosti in časovnice.«
Andrej Čuš
3. Kako bi pospešili gradnjo ptujske obvoznice in izboljšali prometno varnost?
Obvoznica je državni projekt, vendar mora občina pri njem nastopati aktivno in vztrajno. Okrepili bi sodelovanje z vlado ter redno odpirali vprašanja potrebnih odločitev, rokov in sredstev. Hkrati bi zahtevali, da Mestna občina Ptuj odstopi od dogovora, ki dovoljuje mednarodni tranzit po Ormoški cesti. To ni zgolj problem prebivalcev ob tej cesti, ampak problem celotnega Ptuja, zato ga moramo reševati skupaj. Ob tem moramo izboljševati tudi lokalne ceste in poti: popisati najbolj problematične odseke, pripraviti večletni načrt obnov ter poskrbeti za varnejše poti otrok do šol.
4. Kaj bi naredili za nova delovna mesta in razvoj gospodarstva?
Na Ptuju imamo približno 64 hektarov predvidenih poslovnih površin, vendar jih moramo ustrezno pripraviti in povezati z dejanskimi potrebami podjetij. Župan mora redno sodelovati z gospodarstveniki, obrtniki in kmeti, občina pa mora podjetjem zagotavljati jasne postopke in predvidljivo okolje. Pomembno je, da mladim omogočimo kakovostna delovna mesta doma. Pri tem bomo iskali tudi državna in evropska sredstva, saj se mora župan za razvoj Ptuja aktivno zavzemati tudi v Ljubljani.
5. Kako bi se lotili stanovanjske problematike, predvsem za mlade in mlade družine?
Najprej bi popisali prazna občinska stanovanja in sprejeli ukrepe za njihovo čimprejšnjo sanacijo, da bi jih lahko čim prej ponudili novim stanovalcem. Ptuj potrebuje nove meščane. Da bi si ljudje želeli živeti v mestu, pa moramo zagotoviti tudi urejeno infrastrukturo, dobro dostopnost in dovolj parkirnih mest. Obenem moramo načrtovati nove stanovanjske možnosti in ohranjati kakovost bivanja, da bo Ptuj privlačen za mlade, družine in vse, ki si želijo tukaj ustvariti dom.
6. Vodovodno omrežje in komunalna infrastruktura sta velika izziva. Kje bi začeli?
Izgube vode so po ocenah med 25 in 30 odstotki, ponekod pa so v omrežju še stare in dotrajane cevi. Zato potrebujemo pregled najbolj kritičnih odsekov, jasen načrt zamenjav in dobro pripravljene projekte, s katerimi lahko kandidiramo za državna in evropska sredstva. Podobno velja za ceste, kanalizacijo in javno razsvetljavo: občani morajo vedeti, kaj je prednostna naloga, kdaj je predvidena izvedba in kako napreduje.
7. Kako bi zagotovili, da občani sodelujejo pri odločanju tudi po volitvah?
Občina mora biti ljudem dostopna skozi ves mandat, ne le med kampanjo. Zavzemam se za redne pogovore po četrtnih skupnostih, javne tribune in participativni proračun, pri katerem lahko občani predlagajo in izberejo projekte. Prav tako mora občina jasno poročati, kaj je bilo dogovorjeno in kaj je že izvedeno. Ptuj je mogoče razvijati samo skupaj – s sodelovanjem občanov, zaposlenih na občini, gospodarstva in države.
Ormoška cesta, tranzit in dostopno mestno jedro
8. Na soočenju ste napovedali, da boste prvi dan podpisali odstop od soglasja za navezavo mednarodnega tovornega prometa na Ormoško cesto. Kateri dokument bi podpisali in kaj bi morala nato odločiti država, da bi se tovornjaki dejansko preusmerili na avtocesto?
Prvi dan bi sprožil formalni postopek za umik soglasja oziroma odstop od dogovora, s katerim je Mestna občina Ptuj pristala na takšno prometno ureditev.
Hkrati bom od pristojnega ministrstva zahteval takojšnje usklajevanje glede omejitve mednarodnega tranzitnega tovornega prometa po Ormoški cesti. Naš cilj je jasen: mednarodni tranzit preusmeriti na avtocestno omrežje, pri tem pa ohraniti nujno dostavo in dostop za lokalno gospodarstvo.
9. Kateri začasni ukrep bi lahko prebivalcem ob Ormoški cesti, v Spuhlji in Budini, prinesel manj tovornega prometa še pred gradnjo obvoznice? V kolikšnem času bi ga bilo mogoče uvesti?
Najbolj smiseln začasni ukrep je omejitev oz. odprava mednarodnega tranzitnega tovornega prometa, ki na območju Ptuja nima izvora ali cilja. To pomeni, da bi lokalna dostava in promet za potrebe podjetij ostala mogoča, mednarodni tranzit pa bi usmerjali na primernejše prometnice.
10. Katero lokacijo bi najprej preverili za garažno hišo ali dodatna parkirišča? Kako bi v starem jedru uredili parkiranje za stanovalce in dostavo do lokalov ter obenem zagotovili varne poti za pešce in kolesarje?
Najprej bi preveril možnost garažne hiše na območju ob poslovni stavbi Mercatorja, kjer se o takšni rešitvi govori že dlje časa.
V mestnem jedru bi prednost namenil stanovalcem, ki tam dejansko živijo, ter uredil jasna pravila za kratkotrajno parkiranje in dostavo. Dostava bi bila časovno in prostorsko določena, pešcem in kolesarjem pa bi morali zagotoviti varne in neprekinjene povezave. Zavzemam se tudi za premišljeno delno odpiranje mestnega jedra, vendar na podlagi prometne študije in v sodelovanju s stanovalci ter podjetniki. Mesto mora biti dostopno, ne pa prometno kaotično.
»Mesto mora biti dostopno, ne pa prometno kaotično.«
Andrej Čuš
Novi prebivalci, živo mestno jedro in delovna mesta
11. Omenili ste, da so si številni vaši vrstniki dom ustvarili v okoliških občinah. Koliko praznih občinskih stanovanj bi lahko do konca leta 2027 pripravili za oddajo in kdaj bi družine lahko oddale vlogo za najem?
Po podatkih, ki smo jih izpostavili v kampanji, je na Ptuju približno 77 praznih občinskih stanovanj. To je velik potencial, ki ga moramo najprej natančno pregledati. V prvih 100 dneh bi zahteval popis njihovega dejanskega stanja, stroškov obnove in razlogov, zakaj so prazna.
Moj cilj bi bil, da do konca leta 2027 za oddajo pripravimo večino stanovanj, če bo tehnično stanje objektov to dopuščalo. Za tista, ki potrebujejo manjše posege, bi postopke začeli takoj.
12. Pri praznih stanovanjih ste omenili javno-zasebno partnerstvo. Kaj bi občina ponudila zasebnim lastnikom, da bi stanovanja prenovili in jih oddali za daljši čas? Kako bi v takem dogovoru zagotovili dostopne najemnine?
Nekaj bi lahko urejali z lastnimi sredstvi, nekaj pa bi verjetno prodali. Predvsem tam, kjer je stanje kaotično in slabo. Prepričan sem, da bi bilo veliko interesa. Hkrati pa je problem Ptuja v tem, da nima javnega stanovanjskega sklada.
13. Kje na Ptuju vidite najboljšo možnost za gradnjo novih dostopnih najemnih stanovanj? Kateri korak bi na tej lokaciji naredili v prvem letu mandata?
Najprej bi preveril občinska zemljišča in že komunalno opremljene površine na območjih obstoječih stanovanjskih sosesk, kjer so v bližini šole, vrtci, trgovine in javni prevoz. Prednost bi dal lokacijam, kjer ni potrebna draga gradnja povsem nove infrastrukture.
14. Za oživitev starega jedra predlagate gospodarski sosvet. Če bi v središču danes želel odpreti trgovino ali delavnico, kakšno konkretno pomoč bi lahko dobil pri iskanju in najemu praznega prostora?
V okviru gospodarskega sosveta bi vzpostavili neposredno povezavo med občino, lastniki praznih poslovnih prostorov in zainteresiranimi podjetniki. Najprej potrebujemo javno dostopen popis prostorov, iz katerega bo razvidno, kaj je na voljo, kdo je lastnik in kakšni so pogoji najema.
Podjetniku bi občina pomagala pri iskanju primernega prostora, informacijah o dovoljenjih, morebitnih razpisih in povezovanju z lastnikom. Pri občinskih prostorih bi preverili možnost ugodnejše začetne najemnine za dejavnosti, ki prispevajo k oživljanju mestnega jedra, seveda ob preglednih in enakih pogojih. Pomembno je, da podjetnik dobi konkretno kontaktno osebo, ne pa da ga pošiljamo od pisarne do pisarne.
15. Katero območje od približno 64 hektarjev poslovnih površin, ki jih omenjate, bi najprej pripravili za podjetja? Kaj je treba pred tem urediti v občinskem prostorskem načrtu in kaj na terenu?
Na območju Mestne občine Ptuj imamo približno 64 hektarjev potencialnih poslovnih površin, ki predstavljajo pomembno priložnost za gospodarski razvoj, nove investicije in bolje plačana delovna mesta.
Med pomembnejšimi razvojnimi območji so Turnišče ob avtocestnem priključku, širitev gospodarske cone ob Puhovi ulici, območje na desnem bregu Drave med Perutnino Ptuj in Puhovim mostom ter območje severno od centralne čistilne naprave. Potencial vidim tudi v razvoju medobčinskih gospodarskih območij v sodelovanju s sosednjimi občinami. Pri tem je treba razlikovati med obstoječimi, načrtovanimi in dolgoročnimi poslovnimi površinami.
Naša prva naloga mora biti predvsem pospešitev postopkov sprejemanja sprememb občinskega prostorskega načrta (OPN). Predolgi prostorski postopki zavirajo razvoj gospodarstva, širitev domačih podjetij in prihod novih investitorjev.
Ne smemo si več dovoliti, da bi zaradi nepripravljenih zemljišč in dolgotrajnih postopkov izgubljali razvojne priložnosti. Naš cilj je, da potencialne poslovne površine ne ostanejo zgolj na papirju, ampak postanejo prostor za širitev domačih podjetij, prihod novih investitorjev in ustvarjanje kakovostnih, bolje plačanih delovnih mest.
16. Katera podjetja bi dejavno vabili na Ptuj, če je cilj več bolje plačanih delovnih mest? Kaj bi občina lahko ponudila domačim podjetjem, ki že imajo razvojne načrte in potrebujejo prostor za širitev?
Prednost bi dal podjetjem z višjo dodano vrednostjo, predvsem s področij napredne proizvodnje, inženirstva, informacijske tehnologije, razvoja novih izdelkov in tehnoloških storitev. Pomembno je, da ne ustvarjamo zgolj novih delovnih mest, ampak tudi bolje plačana delovna mesta.
»Pomembno je, da ne ustvarjamo zgolj novih delovnih mest, ampak tudi bolje plačana delovna mesta.«
Andrej Čuš
Mladi, četrtne skupnosti in javne storitve
17. V objavi o Grajeni ste nekdanjo kmetijsko zadrugo omenili kot možno lokacijo za vrtec. Kaj bi morala občina preveriti najprej in kdaj bi starši lahko dobili odgovor, ali je vrtec v tem objektu izvedljiv?
Takšne pobude smo prejeli v zadnjih tednih. Najprej bi preverili lastništvo objekta, njegovo gradbeno in statično stanje, namensko rabo, možnosti dostopa ter stroške morebitnega odkupa in prilagoditve za potrebe vrtca.
Pomembno je tudi mnenje stroke, predvsem glede prostorskih, zdravstvenih in varnostnih standardov za predšolsko vzgojo.
18. Zavzemate se za varnejšo peš in kolesarsko povezavo od Maistrove ulice skozi Štuke in Grajeno proti Vurberku. Kateri odsek bi uredili prvi in kaj mora občina po pripravi dokumentacije še urediti, da se lahko začne gradnja?
Najprej bi preveril odseke v Štukih in na navezavi proti Grajeni, predvsem tam, kjer manjkajo pločniki in kjer so pešci, zlasti otroci, najbolj izpostavljeni prometu.
Želim, da bi v prvem letu določili prednostni odsek, uredili ključna zemljiškopravna vprašanja in pripravili realen terminski načrt. Ljudje morajo vedeti, kdaj lahko pričakujejo dela, ne zgolj poslušati ponavljajočih se obljub.
19. V doktoratu ste raziskovali aktivno državljanstvo mladih in vlogo mladinskih organizacij. Katero priporočilo iz svoje raziskave bi najprej uresničili na Ptuju? Pri kateri konkretni občinski odločitvi bi mladi lahko soodločali že v prvem letu?
Ena od pomembnih usmeritev mojega raziskovalnega dela je bila krepitev dejanskega vključevanja mladih v javno odločanje. Mladi ne smejo biti zgolj poslušalci na dogodkih ali statistika v strategijah, ampak morajo dobiti možnost, da vplivajo na konkretne odločitve.
Na Ptuju bi zato ponovno vzpostavil participativni proračun in njegov del namenil tudi projektom, ki jih predlagajo mladi. Že v prvem letu bi lahko mladi sodelovali pri odločanju o ureditvi mladinskih prostorov, športnih in rekreacijskih površin ali drugih manjših projektov v svojih četrtih.
Pri tem bi sodelovali z mladinskimi organizacijami, šolami in mladimi, ki niso vključeni v nobeno organizacijo. Cilj je, da se njihovi predlogi tudi dejansko izvedejo.
»Mladi ne smejo biti zgolj poslušalci na dogodkih ali statistika v strategijah, ampak morajo dobiti možnost, da vplivajo na konkretne odločitve.«
Andrej Čuš
20. Predlagate, da bi naložbe razporejali tudi glede na razvitost osmih četrtnih skupnosti. Po katerih merilih bi jih primerjali in kateri projekt bi po teh merilih lahko prišel prej na vrsto?
Uporabil bi pregledna merila: stanje cest in komunalne infrastrukture, prometna varnost, dostopnost javnih storitev, število prebivalcev, dosedanja vlaganja in nujnost posameznega projekta.
Pri tem ne gre za tekmovanje med četrtnimi skupnostmi, ampak za odpravljanje razvojnih razlik. Če imajo prebivalci nekega območja že več kot desetletje nerešeno osnovno komunalno infrastrukturo, mora tak projekt dobiti visoko prednost.
Primer je ureditev kanalizacije v Krčevini pri Ptuju. Prav tako bi visoko uvrstil nevarne šolske poti, kjer je neposredno ogrožena varnost otrok. Končno razvrstitev bi določili po popisu in javno objavljenih merilih.
21. Katero storitev bi z nadgradnjo Zdravstvenega doma Ptuj najprej približali pacientom? Kaj lahko občina v prvem letu naredi, da se ta del projekta premakne?
Prednost bi namenil izboljšanju dostopnosti osnovnega zdravstvenega varstva in specialističnih ambulant, za katere obstajajo največje potrebe in ustrezne kadrovske možnosti.
Občina mora skupaj z vodstvom zdravstvenega doma preveriti prostorske potrebe, razpoložljivost zdravstvenega kadra in možnosti financiranja širitve oziroma obnove.
22. Ptuj že pozna brezplačne prevoze za starejše v okviru storitve Šofer-ko. Bi to storitev razširili ali bi se vključili v Prostofer? Koliko dni na teden bi lahko starejši računali na prevoz do zdravnika ali lekarne?
Najprej bi nadgradil obstoječo storitev Šoferko, saj nima smisla opuščati sistema, ki že deluje. Trenutno so prevozi na voljo ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne, glede na razpoložljivost prostovoljcev. Moj cilj bi bil postopno zagotoviti prevoze vseh pet delovnih dni v tednu, predvsem do zdravnika, lekarne in drugih nujnih storitev. Preverili bi tudi možnost sodelovanja s Prostoferjem, predvsem glede organizacije prevozov in razpoložljivosti prostovoljcev.
23. Na kolikšen delež bi do leta 2030 lahko zmanjšali izgube v vodovodnem omrežju? Katere podatke o obnovljenih odsekih in stroških bi vsako leto objavili, da bi občani lahko spremljali napredek?
Projekt obnove vodovodnega sistema je že v teku in predvideva več kot 22 milijonov evrov vlaganj ter obnovo oziroma nadgradnjo približno 37 kilometrov omrežja do leta 2029. Naša odgovornost bo, da se postopki in izvedba pospešijo, zagotovljena sredstva učinkovito porabijo, občani pa lahko vsako leto preverijo dejanski napredek.
Žitnica, gasilstvo in sodelovanje v regiji
24. Kateri naslednji korak pri obnovi Grajske žitnice bi želeli doseči pri ministrstvu in do kdaj? Kako bi po odprtju povezali obisk Žitnice, Panorame in starega mestnega jedra?
Moj prvi cilj bi bil doseči dokončno uskladitev projektne dokumentacije in objavo javnega naročila za izbor izvajalca. Od ministrstva bi zahteval jasen terminski načrt, saj so evropska sredstva že odobrena, projekt pa se še vedno sooča z zamudami. Po informacijah iz septembra 2026 je bila ključna ovira neusklajena projektna dokumentacija. Vlada RS podpira projekt in prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi premaknili projekt v realizacijo.
Po obnovi bi morali Žitnico, Panoramo, Ptujski grad in staro mestno jedro povezati v enotno turistično in kulturno ponudbo. Potrebujemo urejene pešpoti, označbe, skupne promocijske programe in sodelovanje lokalnih gostincev, trgovcev ter turističnih ponudnikov. Obiskovalci morajo na Ptuju ostati dlje in od obiska mora imeti korist tudi lokalno gospodarstvo.
25. Po požaru na Dravski ulici ste predlagali razmislek o poklicnem gasilskem jedru ali stalnem dežurstvu. PGD Ptuj ocenjuje, da je sedanja pripravljenost dobra. Kaj bi skupaj z gasilci preverili, preden bi se odločili, katera ureditev bi mestu najbolj koristila?
Najprej želim poudariti, da izjemno spoštujem delo prostovoljnih gasilcev. Brez njihove predanosti in usposobljenosti si varnosti na Ptuju ne moremo predstavljati. Moj predlog ni bil kritika obstoječega sistema, ampak razmislek o tem, kako ga lahko dolgoročno še okrepimo, saj sem tudi sam v preteklosti slišal različne težnje iz več virov. Nobene rešitve ne bi uvajal brez sodelovanja gasilcev. Njihove izkušnje in strokovno mnenje so temelj za organizacijo dela.
26. Kateri projekt bi kot župan najprej pripravili skupaj s sosednjimi občinami, da bi Ptuj okrepil vlogo središča Spodnjega Podravja? Kako bi si občine razdelile stroške in odgovornost za izvedbo?
Najprej moramo spet vzpostaviti pogoje za uspešno sodelovanje naprej, prvi projekt pa je zagotovo prenova vodovodnega omrežja. Ptuj mora biti povezovalec Spodnjega Podravja. Samo s sodelovanjem lahko v regijo pridobimo več državnih in evropskih sredstev.
Dosedanje delo in odgovornost za izvedbo
27. Med primeri dela vaše svetniške skupine ste omenili urejanje OŠ Mladika in dežurno zobozdravstveno ordinacijo. Pri katerem od teh primerov je bil vaš prispevek najbolj konkreten in kaj ste naredili, da je pobuda prišla do izvedbe?
Oba primera kažeta, kako pomembno je vztrajno delo v mestnem svetu. Naša svetniška skupina je v tem mandatu vložila številne pobude, vprašanja in zahteve, pri čemer smo opozarjali na konkretne težave občanov. V zadnjih osmih letih smo bili daleč najbolj aktivna svetniška skupina, samo v zadnjih štirih letih smo podali preko 500 pobud in vprašanj.
28. Predlagate projektno pisarno v okviru obstoječe občinske uprave. Kateri ptujski projekt bi ji najprej dali v pripravo za državni ali evropski razpis in katero dokumentacijo bi morala občina še pripraviti?
Med prvimi nalogami bi bila priprava projektov obnove vodovodnega omrežja in druge osnovne komunalne infrastrukture, kjer lahko z dobro pripravljeno dokumentacijo kandidiramo za ustrezna državna in evropska sredstva.
Projektna pisarna bi najprej pregledala stanje obstoječe dokumentacije, potrebne investicijske programe, projektne rešitve, zemljiškopravna vprašanja in možnosti sofinanciranja.
Ne potrebujemo novega velikega občinskega oddelka, ampak učinkovito koordinacijo znotraj obstoječe uprave, jasne odgovornosti in redno spremljanje razpisov.
Cilj je, da imamo projekte pripravljene pravočasno, ne pa da začnemo dokumentacijo pripravljati šele takrat, ko je razpis že objavljen.
29. Proračun za leto 2027 je že sprejet. Če bi se državno ali evropsko sofinanciranje zamaknilo, katero naložbo bi vseeno izpeljali z občinskim denarjem in katera bi morala počakati?
Prednost bi dal naložbam, ki neposredno vplivajo na varnost in kakovost vsakdanjega življenja. Zato bi tudi z občinskimi sredstvi nadaljeval nujne obnove nevarnih lokalnih cest, pločnikov in šolskih poti, seveda v okviru razpoložljivih sredstev.
Pri večjih investicijah, ki so odvisne od državnega ali evropskega sofinanciranja, pa bi moral biti pristop drugačen. Če bi se financiranje zamaknilo, bi nadaljevali pripravo dokumentacije in pridobivanje dovoljenj, začetek gradnje pa prilagodili zagotovljenim virom.
Proračun za leto 2027 je sprejet in vključuje pomembne infrastrukturne naložbe.
Predlagal bi pregled vseh projektov, njihove pripravljenosti in finančnih tveganj ter po potrebi rebalans, o katerem bi odločal mestni svet.
30. Če vaša lista v mestnem svetu ne bi imela večine, za kateri projekt bi najprej iskali podporo drugih list? Pri katerem delu predloga bi bili pripravljeni sprejeti njihove spremembe?
V politiki sem dovolj dolgo, da vem, da brez sodelovanja ni mogoče uresničiti večjih projektov. Naša lista temelji na povezovanju, dialogu in konkretnih rešitvah, zato bi podporo drugih svetniških skupin iskali že od prvega dne.
Med prvimi bi predlagal skupen dogovor o prednostnih razvojnih projektih Mestne občine Ptuj, predvsem na področju obnove lokalnih cest in varnih šolskih poti, stanovanjske politike, vodovodnega omrežja ter pospešitve prostorskih postopkov za razvoj gospodarstva. Posebej pomembno se mi zdi tudi sodelovanje pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev za ključne ptujske investicije.
Pripravljen bi bil sprejeti predloge drugih list glede vrstnega reda projektov, njihovega financiranja in načina izvedbe. Prepričan sem, da ima vsaka svetniška skupina tudi dobre predloge, ki jih je vredno vključiti v skupen razvojni program. Pri tem pa ne bi pristajal na politično trgovanje ali odločitve, ki niso v interesu občanov.
31. Če se leta 2030 spet srečava, katere tri spremembe bi mi pokazali na terenu kot dokaz, da ste izpolnili zavezo »manj obljub, več izvedbe«?
Najprej bi vas peljal po obnovljenih lokalnih cestah in varnejših šolskih poteh, kjer bi lahko pokazali, koliko kilometrov smo uredili in koliko nevarnih odsekov odpravili.
Nato bi vam pokazal obnovljena in ponovno oddana občinska stanovanja ter nove stanovanjske projekte, s katerimi bi ustvarili pogoje, da se več ljudi odloči za življenje na Ptuju.
Tretjič pa bi vam želel pokazati konkretne premike pri obnovi vodovodnega omrežja in gospodarski infrastrukturi, kjer bi bili rezultati merljivi v zmanjšanju izgub vode, novih investicijah in delovnih mestih.
Seveda bi si želel pokazati še marsikaj drugega. Toda bistvo moje kandidature je prav v tem, da ne potrebujemo novih velikih obljub, ampak odgovorno in vztrajno delo.
Leta 2030 želim govoriti predvsem o izvedenih projektih, ne o razlogih, zakaj jih nismo izvedli.
»Leta 2030 želim govoriti predvsem o izvedenih projektih, ne o razlogih, zakaj jih nismo izvedli.«
Andrej Čuš
