»OnlyFans, če hočete,« je Robert Križanič hudomušno pripomnil ob razlagi, da živimo v času interneta in sodobnih tehnologij. Dodal je, da lahko tistim, ki ne vedo, kaj je to, tudi pokažejo. Šaljivi vložek ob koncu intervjuja je spremljal resen očitek: razvoj Ptuja bi moral po njegovem preseči predstavo, da prihodnost predstavljajo betonarne.
Kaj pomeni razvoj mesta za ljudi, ki ob industrijskih dejavnostih vsak dan živijo? Robert Križanič v terenskem intervjuju opozarja na razmere med Rogozniško in Puhovo ter odpira vprašanje, ki presega eno ulico: kakšen Ptuj želimo in kaj lahko pri zaščiti kakovosti bivanja pričakujemo od prihodnjega župana ter mestnega sveta?
Križanič ocenjuje, da se je na območju ob stanovanjskih hišah nakopičilo preveč dejavnosti, ki tja ne sodijo. Omenja obdelavo gume, težko mehanizacijo, betonarno in prekladanje kontejnerjev. Njegov očitek se nanaša predvsem na prostorsko načrtovanje: gospodarski razvoj bi moral po njegovem upoštevati tudi ljudi, ki so na tem območju doma.
Leta 2026 še vedno odgovori iz leta 1981
Posebej kritičen je do pojasnil, da je bilo območje za takšno rabo predvideno že pred desetletji. Kot pravi, se je vmes spremenilo marsikaj, zato bi bilo treba na novo premisliti tudi razvojne usmeritve mesta.
»Najbolj bizarno je, ko dobivamo odgovore, da to je bilo planirano že leta 81,« pravi Križanič.
Ali bodo županski kandidati jasno povedali, katere prostorske odločitve bi preverili na novo? In ali bodo kandidati za mestni svet znali pojasniti, kako bi pri teh odločitvah tehtali potrebe gospodarstva, stanovalcev in okolja?
Hrup in drugi vplivi na bivanje
Križanič v intervjuju opisuje hrup zaradi dejavnosti in prekladanja, izpuste ter močno osvetljevanje posameznih objektov. Poudarja, da je treba različne obremenitve obravnavati skupaj, saj ljudje z njimi živijo sočasno. Po njegovem problem zato ni omejen na posamezno parcelo, temveč zadeva tudi širše mestno okolje.
Gre za njegove navedbe in ocene razmer. V posnetku niso predstavljene meritve obremenitev ali odzivi občine, podjetij in pristojnih inšpekcijskih služb.
Bodo prihodnji občinski odločevalci poskrbeli za javno dostopne podatke o obremenitvah tega območja? Kdo bo spremljal razmere, kdo zahteval ukrepanje pristojnih in kako bodo stanovalci izvedeli, kaj je bilo dejansko narejeno?
Nova cesta in vprašanje ujetih stanovanj
Zadržan je tudi do načrtovane cestne povezave. Ocenjuje, da bi lahko dodatno obdala obstoječe hiše z dejavnostmi in prometom ter poslabšala položaj tamkajšnjih prebivalcev.
»Dobesedno bodo v enem klinču,« opozarja.
Ali lahko stanovalci pričakujejo razumljivo predstavitev vplivov načrtovane ceste na njihove domove? Bodo kandidati podprli preverjanje drugačnih rešitev ter konkretne ukrepe za zmanjšanje hrupa, prometa in drugih obremenitev?
Peticija je bila po njegovih besedah vložena že pred dvema letoma
Križanič pravi, da so se prebivalci organizirali in že pred dvema letoma na občino naslovili peticijo, s katero so želeli odpreti vprašanje prihodnje rabe območja in pogojev za življenje. Navaja tudi, da je v iztekajočem se mandatu kot zunanji član odbora za gospodarstvo poskušal odpirati te probleme.
O odzivu na pobudo stanovalcev pove: »Smo seveda dobili samo negativne odgovore.«
S tem se razprava dotika tudi odnosa občine do občanov. Sodelovanje javnosti je smiselno takrat, ko lahko ljudje razumejo predloge, predstavijo svoje pomisleke in dobijo obrazložen odgovor, kako so bili ti upoštevani.
Kaj bodo kandidati naredili, da se podobne pobude ne bodo končale zgolj pri izmenjavi dopisov? Lahko pričakujemo javno obravnavo zahtev stanovalcev, jasne odgovorne osebe in roke za naslednje korake?
Kakšen razvoj bo dobil prednost
Križanič zagovarja premislek o nadaljnjem širjenju industrijskih dejavnosti na tem območju in o možnostih njihovega umikanja. Kot drugačno razvojno usmeritev izpostavlja dejavnosti z večjo dodano vrednostjo, sodobne tehnologije, ekologijo in samooskrbo. V pogovoru podpre tudi zamisel o parku oziroma drugačni zeleni rabi prostora.
»In to je potrebno začeti reševati,« poudarja.
Za kandidate za župana in mestni svet tako ostaja zelo konkretno vprašanje: kaj bi na tem območju ohranili, kaj spremenili in s katerimi ukrepi bi izboljšali življenje stanovalcev? Bomo pred volitvami slišali tudi izvedljive načrte, roke in pojasnila, od kod denar za predlagane rešitve? Prav takšni odgovori bi pokazali, kaj lahko občani od prihodnjega vodstva mesta res pričakujejo.
Vir intervjuja in fotografij: Facebook skupina PtujLeaks.
