Višja splošna dohodninska olajšava, razvojna kapica in možnost začasnega znižanja davčnih obremenitev energentov so bili v ospredju odgovorov premierja Janeza Janše na poslanska vprašanja 19. oktobra. Predsednik vlade je predstavil tudi načrte sprememb v šolstvu in javnem naročanju hrane. Več ukrepov je še v pripravi oziroma je njihova uveljavitev povezana z nadaljnjimi postopki.
Razprava v državnem zboru je povezala vprašanja osebnih dohodkov, konkurenčnosti gospodarstva in vsakodnevnih stroškov gospodinjstev. Premier je razvojni zakon predstavil kot pomemben del načrtov za višjo dodano vrednost in bolje plačana delovna mesta.
Višja olajšava kot naslednji davčni korak
V odgovoru poslanki Ivi Dimic je zvišanje splošne dohodninske olajšave označil za enega naslednjih ključnih korakov po uveljavitvi razvojnega zakona. Skupaj z razvojno kapico naj bi prispevalo k razbremenitvi dela in višjim neto plačam.
Janša je zavrnil oceno, da so razvojni ukrepi namenjeni samo premožnejšim. Trdil je, da želi z njimi izboljšati pogoje za dobro plačano delo in za ohranjanje visoko usposobljenih ljudi v Sloveniji. Povečanje blaginje je predstavil kot dolgoročni cilj takšne politike.
Ob omembi prekinjene davčne reforme je navedel oceno 2.500 evrov izgube za zaposlenega s povprečno plačo. Ta znesek je njegova trditev v poslanskem odgovoru; brez predstavljenega časovnega obdobja in podrobnega izračuna ga ni mogoče uporabiti kot univerzalen osebni izračun za vsakega zaposlenega.
Strateški svet za gospodarstvo po premierjevih besedah zaključuje predloge za nadaljnjo reformo. Sledili naj bi strokovni izračuni javnofinančnih učinkov in časovnica ukrepov. Dokončne višine prihodnjih olajšav in osebnih prihrankov zato iz tega nastopa še ni mogoče določiti.
Devetmesečni ukrep pri energentih
Premier je izpostavil možnost začasnega znižanja davčnih obremenitev energentov za devet mesecev. Ocenil je, da bi to lahko prispevalo k približno desetodstotnemu znižanju cen. Gre za njegovo oceno možnega učinka, ne za že potrjeno znižanje vseh računov za energijo.
Opozoril je tudi na zamik uveljavitve zakona zaradi referendumskega postopka. Pred zimo po njegovem mnenju ostaja pomembno uporabiti razpoložljive evropske in nacionalne možnosti za stabilizacijo cen. Za gospodinjstva bo ključno dejansko besedilo sprejetih rešitev, njihova veljavnost in vpliv na posamezne energente.
Šolska reforma s sodelovanjem stroke
Na vprašanje Damijana Bezjaka Zrima je odgovoril, da mora izobraževalni sistem slediti tehnološkim spremembam in vseživljenjskemu učenju. Opozoril je na slabše rezultate učencev v mednarodnih raziskavah ter zagovarjal posodobitev organizacije šolstva.
Med cilji je navedel manj administrativnih obremenitev, primernejše normative, več strokovne avtonomije ter krepitev ugleda in avtoritete učiteljev. Poudaril je, da sprememb ni mogoče pripraviti brez učiteljev, pedagogov in drugih strokovnjakov.
Več lokalne hrane v javnih ustanovah
V odgovoru Katji Kokot je napovedal spremembe zakonodaje in uredbe o zelenem javnem naročanju, namenjene večjemu vključevanju lokalno pridelane hrane. Zakon je v javni obravnavi, uredba pa naj bi sledila njegovemu sprejetju.
Za kmetijsko Spodnje Podravje je pomembna predvsem smer razprave o dostopu domačih pridelovalcev do javnih ustanov. Konkretnih novih naročil ali zajamčenih prihodkov za lokalne kmetije ob tem še ni mogoče napovedati. Premier je poudaril tudi pomen prehranske varnosti in evropskega financiranja kmetijstva.
Poslanska vprašanja tudi o referendumih
V odgovoru Asti Vrečko je razlikoval med zakonodajnimi in posvetovalnimi referendumi ter komentiral deljena stališča glede RTV-prispevka. Ob tem je zagovarjal učinkovitejše upravljanje javnih sredstev.
Skupna nit nastopa je bila povezava med davčno politiko, razvojem in kakovostjo javnih sistemov. Za državljane ostaja bistveno spremljati, kateri predlogi bodo sprejeti in kdaj, saj napovedani cilj višjih plač ali nižjih stroškov še ni enak že uveljavljeni spremembi njihovega položaja.
