Suzana Lep Šimenko, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki prihaja iz občine Videm v Spodnjem Podravju, je na pogovornem večeru v Celju poudarila pomen slovenskega jezika in povezanosti rojakov z domovino. Njeno sporočilo je bilo, da slovenska skupnost sega daleč prek državnih meja, država pa mora te vezi dejavno podpirati.
Ministrica je 20. oktobra kot prva gostja odprla cikel srečanj s predstavniki vlade v Domu sv. Jožef. Pogovor je vodil Alen Salihović, urednik informativnega programa Radia Ognjišče. V ospredju je bilo vprašanje, kako se Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu lahko tesneje povezujejo v skupno družino.
Pogled na domovino je na razdalji drugačen
Lep Šimenko je opozorila, da ljudje v Sloveniji lastno državo pogosto sprejemajo kot nekaj samoumevnega. Rojaki, ki so sami odšli v tujino ali pa so se izselili njihovi predniki, jo po njeni oceni pogosto doživljajo z drugačno pozornostjo, spoštovanjem in čustveno navezanostjo.
Njihov odnos je povzela z besedami: »Res imajo Slovenijo v srcu.« S tem je poudarila pripadnost, ki lahko ostane močna tudi v družinah, kjer mlajše generacije ne živijo več v neposrednem stiku z vsakdanjo slovenščino.
Za bralce iz Spodnjega Podravja ima njen nastop tudi lokalno razsežnost: področje odnosov z rojaki vodi ministrica iz videmske občine. Tokratni pogovor pa je bil posvečen skupnim potrebam slovenskih skupnosti po svetu, ne posameznemu lokalnemu projektu.
Sobotne šole zahtevajo leta vztrajnosti
Posebno pozornost je namenila otrokom, ki obiskujejo sobotne slovenske šole. Tudi v najstniških letih tam namenjajo prosti čas učenju jezika, zgodovine in kulture ter ohranjanju družinskih korenin. Ministrica je takšno predanost predstavila kot pomemben del vsakodnevnega ohranjanja slovenstva.
Poletne šole, ki jih podpira pristojni urad, dodajajo izkušnjo neposrednega stika z domovino. Mladi pridejo v Slovenijo, izboljšujejo znanje jezika, sklepajo prijateljstva in državo spoznavajo tudi osebno. Vezi tako ne ostanejo omejene na pripovedi staršev ali šolske vsebine.
Pogovor se je dotaknil tudi duhovne oskrbe v slovenščini. Ministrica jo je opisala kot pomembno vez z domačim jezikom, ki pri nekaterih rojakih ostaja prisotna tudi takrat, ko slovenščine sicer ne uporabljajo več tekoče.
Več znanja o rojakih tudi v slovenskih šolah
Lep Šimenko je predstavila prizadevanja za večjo vključenost vsebin o Slovencih zunaj države v učne načrte. Namen je, da bi mladi doma bolje razumeli raznolikost slovenskega narodnega prostora in življenje skupnosti v drugih državah.
Urad njihove dejavnosti in dosežke predstavlja tudi na družbenih omrežjih. Portal slovenci.si trenutno prenavljajo, da bi bil dostop do vsebin preglednejši in uporabniška izkušnja boljša. Gre za delo, ki še poteka, ne za že zaključeno prenovo.
Podpora vrnitvi in povezovanju na daljavo
Ministrica je spomnila na prispevek izseljenskih skupnosti k mednarodnemu priznanju Slovenije ob osamosvojitvi. Ob tem je poudarila odgovornost države do ljudi, ki želijo ohranjati jezik in pripadnost: tistim, ki se želijo vrniti, je treba pomagati pri povezovanju z domovino, drugim pa omogočati tesno sodelovanje iz držav, kjer živijo.
V pogovor so se vključili obiskovalci z lastnimi izkušnjami življenja med rojaki v tujini. Večer so glasbeno obogatili Fantje z Jožefovega hriba pod vodstvom Primoža Krta, zaključil pa se je s skupnim petjem slovenske himne. Osrednja misel srečanja je ostala povezanost, ki jo je treba graditi z jezikom, osebnimi stiki in konkretno podporo.
