Mladi se v Sloveniji od staršev v povprečju odselijo pri 28,9 leta, evropsko povprečje pa znaša 26,2 leta. Težave pri iskanju prvega doma so bile med osrednjimi poudarki strokovne razprave o dostopnosti stanovanj. Osnutek novega nacionalnega stanovanjskega programa predvideva povezovanje nove gradnje, prenove in boljše uporabe obstoječih stanovanj ter več pozornosti razlikam med regijami.
Na dogodku o stanovanjskih razmerah v Evropski uniji in Sloveniji so strokovnjaki povezali evropske raziskave z domačimi izzivi. Razprava je pokazala, da vprašanja dostopnega bivanja ni mogoče zožiti na ceno kvadratnega metra: pomembni so tudi primerna velikost stanovanja, njegova prilagojenost prebivalcem in dostop do storitev ter javnega prevoza.
Cene rastejo hitreje od dohodkov
Predstavljene analize opozarjajo, da se cenovna dostopnost stanovanj v Sloveniji od leta 2015 poslabšuje. Rast cen presega rast dohodkov gospodinjstev, zato je vstop na trg posebej zahteven za mlade, ljudi z nižjimi prihodki in enočlanska gospodinjstva.
Slovenski stanovanjski fond zaznamujejo visok delež lastništva, veliko družinskih hiš ter starost obstoječih stanovanj. Javni najemni sektor ostaja razmeroma majhen. Največji cenovni pritiski so v Ljubljani in na Obali, zasebna najemna ponudba pa je pretežno zgoščena v večjih urbanih središčih.
Tara Sergeja Kadunc in Boštjan Kerbler z Urbanističnega inštituta sta izpostavila potrebo po več dostopnih najemnih stanovanjih, preglednejšem trgu, pravni varnosti in kakovostnih podatkih. Povprečni stroškovni kazalniki namreč ne pokažejo vedno, kako močno so obremenjeni tržni najemniki in gospodinjstva z nižjimi dohodki.
Program združuje gradnjo, prenovo in dolgoročni najem
Jaka Trilar je predstavil usmeritve osnutka novega programa. Ta poleg povečevanja stanovanjskega fonda obravnava vzdrževanje, upravljanje, prenovo, sobivanje ter aktivacijo stanovanj, ki so prazna ali premalo uporabljena.
Javna najemna stanovanja ostajajo pomemben steber. Osnutek vključuje tudi razvoj dostopnih stanovanj z zasebnimi ponudniki pod pogoji, ugodnejšimi od tržnih, aktivnejšo zemljiško politiko in finančne instrumente za različne skupine prebivalcev. Posebna pozornost je namenjena starejšim, invalidom in drugim ranljivim skupinam.
Ministrstvo obravnava pripombe po regijskih posvetih, javni obravnavi in medresorskem usklajevanju. Predvideni so akcijski načrt z nosilci in roki, letno spremljanje ter poročanje državnemu zboru na tri leta. Sprejetje nove resolucije je načrtovano do konca leta 2027; predstavljene usmeritve zato še niso dokončen seznam uveljavljenih pravic ali spodbud.
Lahko delno prazne hiše ponudijo dodatna stanovanja?
Pomemben del razprave je odprl vprašanje velikih starejših družinskih hiš. Med možnostmi so ureditev ločenega stanovanja, etažna lastnina, oddaja dela hiše in različne oblike medgeneracijskega bivanja.
Pri tem je treba upoštevati tehnično izvedljivost, pravno varnost, najemna razmerja in delitev stroškov. Številne hiše so rezultat dolgoletnega družinskega dela, zato so strokovnjaki poudarili svetovanje in podporo lastnikom. Med mehanizmi za povečanje dolgoročnega najema so omenili tudi nadaljnji razvoj javne najemne službe.
Za Spodnje Podravje je pomemben regionalni pristop
Stanovanjska politika mora slediti konkretnim lokalnim potrebam in povezavam med občinami. Za Ptuj in okoliške občine je zato pomembna usmeritev, ki ob novih stanovanjih upošteva tudi obstoječi fond, dostopnost prevoza in storitev ter spreminjajoče se potrebe gospodinjstev.
Razprava je opozorila tudi na kratkoročno turistično oddajanje, obrestne mere in razliko med oglaševanimi ter dejansko doseženimi cenami. Pred pripravljavci programa ostaja naloga, da široke usmeritve pretvorijo v izvedljive ukrepe in merljive izboljšave za ljudi, ki danes ustreznega doma ne morejo doseči.
