Mariborski kriminalisti so zaključili obsežen predkazenski postopek zaradi suma ene večjih gospodarskih goljufij na območju Podravja. Kazensko ovadbo so podali zoper štiri fizične in pet pravnih oseb, primer pa vključuje približno 9,8 milijona evrov, ponarejene poslovne listine, več podjetij v Sloveniji in tujini ter sum pranja denarja.
Po ugotovitvah kriminalistov naj bi štirje osumljenci z območja Maribora in Slovenske Bistrice delovali usklajeno in si med seboj razdelili vloge. Finančni ustanovi naj bi v imenu slovenske gospodarske družbe predložili ponarejene listine, povezane z odpiranjem SEPA direktnih obremenitev.
Na podlagi dokumentacije je finančna ustanova opravila transakciji, sprva v breme nemške gospodarske družbe. Šele nekaj dni pozneje naj bi ugotovili, da je dokumentacija ponarejena in da za nakazila ni bilo ustrezne podlage. Nemški družbi je zato morala sredstva vrniti.
Toda takrat je bilo približno 9,8 milijona evrov že nakazanih na račun druge gospodarske družbe.
S tem pa se je po ugotovitvah preiskovalcev šele začela druga faza domnevne kriminalne operacije.
Denar naj bi razpršili prek petih podjetij
Kriminalisti sumijo, da so osumljenci denar po prejemu začeli hitro drobiti in ga nakazovati na transakcijske račune petih gospodarskih družb v Sloveniji in tujini. S teh računov naj bi sredstva ponovno prenakazovali na druga podjetja v tujini.
Del denarja naj bi bil nato dvignjen v gotovini, del pa porabljen za plačevanje različnih storitev in dobavo blaga.
Policija ocenjuje, da je bil namen takšnega večstopenjskega prenakazovanja prikriti pravi izvor sredstev. Zaradi tega štiri fizične in pet pravnih oseb poleg goljufije sumijo tudi več kaznivih dejanj pranja denarja po 245. členu Kazenskega zakonika.
Primer nazorno kaže, kako zahtevne so sodobne finančne preiskave. Denar se lahko v zelo kratkem času prenese med več podjetji, računi in državami, zaradi česar imajo preiskovalci za njegovo zavarovanje pogosto zelo malo časa.
Približno šest milijonov evrov so uspeli rešiti
Najpomembnejši rezultat predkazenskega postopka je, da celotnih 9,8 milijona evrov ni bilo izgubljenih.
S pomočjo Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja je bilo približno šest milijonov evrov zavarovanih in vrnjenih oškodovani finančni ustanovi.
To pomeni, da je bilo pravočasno zavarovanega več kot 60 odstotkov celotnega zneska.
Preostalih približno 3,75 milijona evrov po podatkih policije ni bilo mogoče zavarovati, saj naj bi bil del denarja dvignjen v gotovini, drugi del pa porabljen za storitve oziroma dobavo blaga osumljenim.
Prav ugotavljanje, kam je odšel preostanek denarja in ali je mogoče še kaj od njega izslediti oziroma pozneje odvzeti, je lahko eden od pomembnih nadaljnjih delov postopka.
Osumljencem lahko grozijo visoke zaporne kazni
Za goljufijo po tretjem odstavku 211. člena KZ-1 je po navedbah policije predpisana kazen od enega do osmih let zapora.
Za kvalificirano obliko pranja denarja po tretjem odstavku 245. člena KZ-1 pa je predvidena zaporna kazen do osmih let in denarna kazen.
Predkazenski postopek usmerja Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, kamor so kriminalisti poslali kazensko ovadbo.
Pri tem je pomembno poudariti, da kazenska ovadba še ne pomeni dokazane krivde. Gre za policijske ugotovitve in utemeljene sume, o kazenski odgovornosti posameznikov pa lahko po izvedenem postopku dokončno odloči le sodišče.
Primer je kljub temu izjemen že zaradi same višine zneska in načina domnevne izvedbe. Skoraj deset milijonov evrov naj bi bilo s pomočjo ponarejenih listin najprej pridobljenih, nato pa v izredno kratkem času razpršenih skozi mrežo podjetij in bančnih računov.
Da je bilo približno šest milijonov evrov kljub temu mogoče pravočasno izslediti, zavarovati in vrniti, kaže, kako pomembno je hitro sodelovanje kriminalistov, državnega tožilstva, finančnih ustanov in Urada za preprečevanje pranja denarja.
Preostalih 3,75 milijona evrov pa ostaja ključni finančni del zgodbe, ki še ni dobil dokončnega epiloga.
MR
