ozniki in gospodinjstva so 11. avgusta dočakali novo znižanje cen reguliranih naftnih derivatov. Liter 95-oktanskega bencina po novem stane največ 1,519 evra, liter dizelskega goriva 1,753 evra, liter kurilnega olja pa 1,356 evra. Nove cene veljajo do vključno 17. avgusta.
Pri bencinu gre za občuten padec s prejšnjih 1,583 evra na liter. Poln 50-litrski rezervoar tako stane 75,95 evra. Še izrazitejši je padec pri dizlu, kjer se je cena znižala z 1,882 na 1,753 evra za liter. Za 50 litrov dizelskega goriva je treba po novem odšteti 87,65 evra.
Posebej pomemben je učinek pri kurilnem olju. Cena se je znižala z 1,494 na 1,356 evra za liter. Gospodinjstvo, ki naroči 1.000 litrov, bo brez prevoza plačalo 1.356 evrov. To je v času priprav na novo kurilno sezono pomembna razbremenitev predvsem za družine in starejše, ki nimajo možnosti hitrega prehoda na drug način ogrevanja.
Toda najpomembnejši podatek se skriva v primerjavi s cenami, ki bi veljale brez državne regulacije in oprostitve dveh dajatev. Ministrstvo ocenjuje, da bi liter bencina brez teh ukrepov stal okoli 1,718 evra, dizel približno 1,968 evra, kurilno olje pa okoli 1,571 evra. Pri 1.000 litrih kurilnega olja to pomeni približno 215 evrov prihranka.
To ni naključje. Vlada Janeza Janše je že 24. julija določila, da se za bencin, dizel in kurilno olje do 28. septembra začasno ne plačujeta prispevek za energetsko učinkovitost in okoljska dajatev CO₂. Vlada je ukrep sprejela zaradi rasti mednarodnih nabavnih cen naftnih derivatov ter z jasnim ciljem ublažiti njihov vpliv na gospodinjstva in gospodarstvo.
Učinek tega ukrepa je merljiv. Samo zaradi odprave obeh dajatev je končna cena bencina nižja za približno 9,6 centa na liter, cena dizla in kurilnega olja pa za približno 11,1 centa na liter glede na ceno, ki bi jo določila siceršnja metodologija.
Po naši uredniški oceni je prav to primer politike, ki so jo ljudje po štirih letih političnih sporov in občutka razvojnega zastoja pričakovali: manj razlag, zakaj se nekaj ne da, in več uporabe vzvodov, ki jih država dejansko ima. Sedanja vlada je mandat nastopila 4. junija 2026, že v prvih dveh mesecih pa je pri cenah goriv pokazala, da želi težave reševati pragmatično in z neposrednimi ukrepi.
Seveda svetovnih cen nafte ne določa slovenska vlada. Lahko pa vpliva na davke, dajatve in način regulacije. In prav tam se pokaže razlika med pasivnim spremljanjem podražitev in aktivnim zmanjševanjem njihovega vpliva na ljudi.
Nižje gorivo pomeni več kot nekaj evrov pri enem rezervoarju. Pomeni nižje stroške za prevoznike, obrtnike, kmete in podjetja, s tem pa tudi manjši pritisk na nadaljnjo rast cen prevoza, hrane in storitev.
Prvi rezultat je torej že viden na bencinskih servisih. Če bo vlada Janeza Janše tudi na drugih področjih ohranila enako kombinacijo hitrega odziva, jasnega cilja in merljivih učinkov, bodo državljani razliko med političnimi obljubami in dejanskimi rezultati lahko ocenjevali predvsem po svojih denarnicah.
MR
