Kmetje v Spodnjem Podravju se soočajo z močno okrnjeno letino. Pridelek so najprej prizadela neurja s točo, nato dolgotrajna suša in visoke temperature, dodatne težave pa povzročajo bolezni na oslabljenih ter poškodovanih rastlinah. Posledice se kažejo na poljih, v sadovnjakih in vinogradih po celotni regiji.
Junijsko neurje je po prvih ocenah prizadelo približno 33.000 hektarjev kmetijskih površin. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je škodo ocenil na okoli 30 milijonov evrov, najbolj prizadeti pa so bili koruza, krompir, oljne buče, soja, zelenjadnice, sadovnjaki in vinogradi.
Toča je najmočneje klestila po območju od Makol do Zavrča ter v občinah Dornava, Gorišnica, Kidričevo in Markovci. Na nekaterih površinah ni poškodovala le letošnjega pridelka, ampak tudi rastline, veje in rodni les, kar lahko vpliva še na prihodnjo sezono.
Neurju je sledilo dolgo obdobje brez zadostnih padavin. Posevki, ki so napad toče preživeli, zaradi pomanjkanja vode niso mogli normalno nadaljevati rasti. Na najhuje prizadetih območjih so kmetje pri žetvi dobili samo od pet do 20 odstotkov pričakovanega pridelka.
Težave dodatno stopnjujejo bolezni. Poškodovane rastline so občutljivejše za okužbe, sanacija po toči pa zahteva dodatna škropljenja, nego in stroške. V vinogradih lahko močnejša toča povzroči popoln izpad letošnjega grozdja, ob poznih poškodbah pa vpliva tudi na rodnost v prihodnjem letu.
Slabša letina ne pomeni samo nižjega prihodka od prodaje. Živinorejske kmetije bodo zaradi manjšega pridelka koruze in travinja morale kupovati dodatno krmo, sadjarji in vinogradniki pa se soočajo z nižjo kakovostjo ter višjimi stroški sanacije nasadov.
Kmetje so stroške semena, gnojil, zaščitnih sredstev, goriva in dela poravnali že pred ujmo. Ko narava uniči pridelek, ti stroški ne izginejo. Ostane vprašanje, kako financirati naslednjo setev in nadaljevati dejavnost, zlasti na kmetijah, ki so jih v zadnjih letih prizadele že številne vremenske skrajnosti.
Nujni so hitra ocena škode, pravočasna državna pomoč in dostopnejše zavarovanje. Dolgoročno pa Spodnje Podravje potrebuje več namakalnih sistemov, protitočnih mrež, zadrževalnikov vode in učinkovitejše zaščite pridelave. Brez takšnih naložb bodo podobne izgube postajale vse pogostejše.
Letina 2026 je še eno resno opozorilo, da prehranska varnost ni samoumevna. Če želimo slovensko hrano na trgovskih policah, mora biti kmetu omogočeno, da po naravni nesreči preživi in nadaljuje pridelavo.
MR
