Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je po pregledu izvrševanja državnega proračuna ugotovilo, da mu do konca leta primanjkuje približno 133 milijonov evrov. Minister dr. Borut Rončević je stanje označil za alarmantno in poudaril, da ne gre za nove projekte ali dodatne želje ministrstva, temveč za že obstoječe obveznosti.
Največji del primanjkljaja se nanaša na osnovne in srednje šole, kjer manjka 111,6 milijona evrov. To je denar, potreben za redno delovanje sistema, ki vključuje plače, zakonske obveznosti in druge stroške izvajanja javnega izobraževanja.
Na področju visokega šolstva je bilo ugotovljenih še 21,3 milijona evrov nepokritih potreb. Od tega 20 milijonov evrov manjka za zakonsko določeno financiranje visokega šolstva, 1,3 milijona evrov pa za raziskovalno infrastrukturo FAIR.
Ministrstvo je pregledalo možnosti notranjih prerazporeditev in racionalizacije ter s tem zagotovilo približno 20 milijonov evrov za najnujnejše potrebe. Kljub temu ostaja odprt primanjkljaj v višini približno 113 milijonov evrov, ki ga z obstoječimi sredstvi finančnega načrta ni mogoče pokriti.
Ugotovljeno stanje odpira resna vprašanja o kakovosti proračunskega načrtovanja v času prejšnje vlade. Če so bile zakonske obveznosti šolstva znane, bi morale biti v državnem proračunu tudi ustrezno finančno pokrite. Primanjkljaj takšnega obsega ni manjše računovodsko odstopanje, ampak sistemska težava.
Janševa vlada je s pregledom razkrila dejansko stanje, zdaj pa mora poiskati rešitev, ki ne bo prizadela šol, učiteljev, učencev, študentov in raziskovalnih ustanov. Prvi korak je transparentno priznanje problema, drugi pa zagotovitev denarja brez rušenja drugih pomembnih javnih programov.
Posebej pomembno bo ugotoviti, zakaj je do razkoraka med načrtovanimi in potrebnimi sredstvi prišlo. Državljani imajo pravico vedeti, ali so bile potrebe podcenjene, ali so se stroški povečali med letom oziroma ali so bila sredstva načrtovana na drugih postavkah.
Izobraževanje ne sme postati žrtev političnega prikrivanja ali slabega finančnega načrtovanja. Sistem potrebuje predvidljivo financiranje, saj šole in univerze ne morejo nekaj mesecev pred koncem leta ustaviti izvajanja zakonsko določenih nalog.
Pred novo vlado je zahtevna naloga. Poleg pokritja finančne luknje mora vzpostaviti tudi bolj natančen nadzor nad načrtovanjem proračuna, da se ob koncu prihodnjih let ne bi znova pojavili podobni primanjkljaji.
Rešite tudi našo anketo
Na desni strani spletne strani sodelujte v aktualni anketi. Povejte, ali mora država največ pozornosti nameniti šolstvu, zdravstvu, življenjskim stroškom, pokojninam ali gospodarskemu razvoju.
MR
