Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs je opozorila, da si Slovenija ne sme in ne more privoščiti izgube evropskih sredstev. Ob prevzemu resorja jo je pričakalo zaskrbljujoče stanje, saj je država pri črpanju kohezijskega denarja močno nazadovala.
Po podatkih Evropske komisije je Slovenija s približno 4. mesta, ki ga je zasedala pred štirimi leti, zdrsnila na okoli 20. mesto med članicami Evropske unije. Ministrica je zato že v prvih dneh mandata začela pogovore z ministrstvi, občinami, razvojnimi agencijami in gospodarstvom. ebej problematično je leto 2027, za katero niso zagotovljene zadostne pravice porabe za vse načrtovane kohezijske projekte. Če država nima ustreznega finančnega kritja, nekaterih pogodb sploh ne more podpisati, s tem pa nastane nevarnost trajne izgube evropskega denarja. venija ima v finančnem obdobju 2021–2027 na voljo približno 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev. To je ogromna razvojna priložnost za ceste, vodovode, šole, podjetništvo, raziskave, energetske prenove, trajnostno mobilnost in druga področja, kjer občine ter regije potrebujejo naložbe. ultat dela prejšnje vlade je žal merljiv: padec s 4. na približno 20. mesto, upočasnjeno izvajanje projektov, proračunske vrzeli in nevarnost izgube denarja. To ni politična fraza, temveč zatečeno stanje, ki ga bo morala nova vlada popravljati z bistveno hitrejšim in odgovornejšim delom.
Vlada Janeza Janše ima jasen načrt. Med prednostnimi nalogami so pospešitev črpanja, priprava na novo finančno perspektivo 2028–2034, decentralizacija, ustanavljanje pokrajin ter krepitev občin. Država mora po besedah ministrice občinam postati partner, ne administrativna ovira. istrstvo bo ponovno uvedlo močnejšo koordinacijo med resorji, redno spremljanje projektov in hitrejše reševanje težav upravičencev. Pregledani bodo postopki od prijave do izplačila, cilj pa je zmanjšati birokracijo, pospešiti odločanje in bolje uporabljati digitalne rešitve. i rezultati se že kažejo v odobravanju konkretnih projektov in bolj dejavnem sodelovanju z lokalnim okoljem. Nova vlada jasno sporoča, da evropski denar ni statistika, temveč denar slovenskih ljudi, ki ga je treba pravočasno spremeniti v ceste, šole, delovna mesta in boljšo kakovost življenja.
MR
