V Zdravstvenem domu Ptuj so v zadnjih letih zaznavali rast bolniških odsotnosti, vendar se je trend po uvedbi strožjih pravil začel umirjati. Kot poroča Net TV, so spremembe prinesle predvsem jasnejša navodila, natančnejši nadzor in večjo odgovornost zaposlenih med bolniškim staležem.
Po pojasnilih Andreja Lazarja, specialista družinske medicine, gre pri bolniških odsotnostih pogosto za krajše primere, ki trajajo le nekaj dni. Hkrati pa se zdravniki srečujejo tudi z dolgotrajnimi odsotnostmi, ki lahko trajajo več mesecev ali celo let. Odsotnosti, daljše od 30 dni, sicer obravnavajo zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Nova pravila uvajajo sedem režimov gibanja, ki določajo, kaj sme zaposleni med bolniško odsotnostjo početi. Režimi segajo od popolnega počitka doma do omejenega gibanja, kadar je to koristno za zdravljenje. O ustreznem režimu odloči osebni zdravnik ob začetku bolniške, navodila pa morajo biti zapisana v zdravstveno dokumentacijo.
Pomembna novost je tudi večja preglednost za delodajalce. Delodajalec ima lahko vpogled v predpisani režim gibanja, ne pa tudi v diagnozo zaposlenega. To pomeni, da se zasebnost zdravstvenih podatkov varuje, hkrati pa je omogočen nadzor nad morebitnimi kršitvami pravil bolniškega staleža.
Za nespoštovanje predpisanega režima so predvidene strožje sankcije, med njimi tudi odvzem nadomestila. Zaposleni se morajo ob začetku bolniške odsotnosti pravočasno javiti zdravniku, saj so roki za urejanje odsotnosti natančneje določeni kot prej.
Pri lažjih obolenjih je pogosto dovolj posvet na daljavo, vendar mora zdravnik bolnika praviloma pregledati najpozneje četrti dan, če odsotnost še traja. Pri ponavljajočih se kratkih bolniških odsotnostih ali nujnih stanjih pa je osebni pregled potreben takoj. Strožja pravila tako uvajajo več reda, hkrati pa naj bi pripomogla k bolj odgovorni uporabi bolniškega staleža.
MR
