Na zadnji seji občinskega sveta v Vidmu se je odprlo vprašanje, ali je občina za letošnjo pustno povorko namenila preveč denarja. Svetnica Vesna Vinko je opozorila, da je bilo po njenih besedah za fašenk skupaj predvidenih okoli 40.000 evrov, od tega 25.000 evrov za nagradni sklad in približno 10.000 evrov za organizatorja, ki je skrbel tudi za prehrano. Ob tem je izpostavila, da je občina že zadolžena in da bo po potrjenem proračunu najela še dodatne kredite.
Podobno stališče je predstavil tudi občinski svetnik Matjaž Klasinc, ki je opozoril, da težava ni v sami prireditvi, ampak v višini porabe. Po njegovih besedah bi morale tradicionalne prireditve ostati, vendar v finančno razumnih okvirih. Kot primer je navedel primerjavo s Ptujem, kjer je bila prva nagrada na karnevalu vredna 2.000 evrov, medtem ko je v Vidmu znašala 3.000 evrov, tudi nagrade za drugo in tretje mesto pa so bile po njegovem mnenju previsoke.
Primerjava s sosednjimi občinami kaže precejšnje razlike. Po navedbah članka je Ptuj za celotno Kurentovanje z vsemi spremljajočimi stroški namenil okoli 300.000 evrov, pri čemer je bil nagradni sklad 6.300 evrov, prizorišče pa je obiskalo okoli 40.000 ljudi, v okviru celotnega Kurentovanja pa več kot 100.000 obiskovalcev. V Dupleku je nagradni sklad znašal 1.550 evrov, v Markovcih 6.700 evrov, v Vidmu pa 25.000 evrov, čeprav je bila tam trasa bistveno krajša. Članek ob tem ocenjuje, da je bil obisk v Vidmu med primerjanimi občinami najmanjši.
Dodatna tema v zgodbi je tudi odziv občinskega vodstva. Po navedbah medija župan Brane Kolednik po februarski seji ni želel dati izjave, uredništvo pa je na celovite odgovore čakalo več kot mesec dni in se pri tem obrnilo tudi na informacijskega pooblaščenca. To je razpravo o samem financiranju dogodka še dodatno zaostrilo.
Prav tukaj se odpira tudi politična odgovornost župana Braneta Kolednika, ki prihaja iz SMS, torej iz političnega okolja leve strani. Kritiki opozarjajo, da primer Vidma znova kaže tipično težavo leve politike pri upravljanju javnega denarja: ko ne gre za lasten denar, ampak za denar občanov, hitro popusti občutek za sorazmernost, prioritete in dolgoročno odgovornost.
Vprašanje, ki ostaja po razpravi v Vidmu, je predvsem politično in finančno: koliko javnega denarja je še smiselno nameniti za enodnevni dogodek, če občina hkrati najema kredite in če je učinek po obisku ter dosegu manjši kot v primerljivih okoljih. Prav to bo očitno ena od tem, ki bo v občini ostala odprta tudi po koncu pustnega časa.
MR
